Na Socialni kmetiji Korenika gre ekološko kmetijstvo z roko v roki s socialnim podjetništvom
Šalovska Korenika, ki s svojim delovanjem pušča pomemben pečat v lokalnem okolju, je tudi s pomočjo evropskih in državnih sredstev ter uspešnega izvajanja številnih projektov postala primer dobre prakse zaposlovanja in vključevanja oseb iz ranljivih družbenih skupin
Socialna kmetija Korenika iz Šalovec je že dvajset let primer dobre prakse, kjer se prepletata kmetijstvo z živilsko-proizvodno dejavnostjo ter socialno podjetništvo z zaposlovanjem invalidov, oseb iz drugih ranljivih družbenih skupin ter zaščitenega zaposlovanja. Že ob ustanovitvi so vzpostavili sistem ekološke pridelave in predelave živil, ki jih nato prodajajo pod okriljem lastne blagovne znamke. V njihovi ponudbi so čaji, sokovi, sirupi, marmelade, vložena zelenjava, soli, drugi namazi in podobno, izdelke pa poleg spletne trgovine prodajajo še v drugih večjih trgovskih verigah v Sloveniji ter v manjših ekoloških trgovinah. »Za nas je pomembno, da vse, kar pridelamo, poskušamo spraviti v izdelke ter to nato tudi prodati. Večino dela, potem ko se seveda konča na njivah in v zeliščnem vrtu, nato poteka v sušilnici in v tradicionalni kuhinji,« je povedal direktor Goran Miloševič.
Posebej ponosni so na zeliščni vrt, ki je skozi leta postajal čedalje večji. V njem tako sedaj raste približno 40 različnih vrst zelišč, ki jih sproti obirajo in obdelujejo. »Gre za živahen prostor, kjer se vedno kaj dogaja. Poleg same proizvodnje je namreč namenjen tudi sprehodom, spoznavanju rastlin, tu se srečujejo različne skupine.« Poleg vrta njihovi zaposleni obdelujejo še približno 25 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki jih imajo pretežno v najemu od občine, zasebnikov in Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, del pa imajo tudi v svoji lasti. »Naša največja posebnost pa je zagotovo socialna kmetija, kar pomeni, da poleg storitev, ki jih ponujamo okolju, v katerem delujemo, te storitve nudimo tudi osebam iz ranljivih skupin. Gre torej za bolj celovito kmetijstvo, ne samo kot produktivno-proizvodna praksa, temveč kot celota, ki znotraj podeželskega okolja ponuja druge vidike kakovosti življenja,« razloži direktor.
Na Koreniki je na dnevni ravni v delo vključenih okrog 50 oseb. Poleg usposobljenih mentorjev so to večinoma osebe, ki imajo redne pogodbe o zaposlitvi, vendar zaradi omejenih delovnih zmožnosti delajo na prilagojenih delovnih mestih, ter med 12 in 15 oseb, ki sicer niso zaposlene, so pa vključene v programe socialne vključenosti in socialne rehabilitacije ter skozi delovne sredine postajajo del skupnosti. Za zaposlene nudijo tudi prevoz iz Murske Sobote in nazaj, nekateri prihajajo na delo z lastnim prevozom, pomembno pa je, da so vsi naenkrat na kmetiji, saj se delovni proces za vse začne in konča ob isti uri.
Uredili proizvodni obrat in večgeneracijski center
Del Korenike je tudi razvojna oziroma projektna veja. Kot je povedal Miloševič, se namreč pri svojem delovanju morajo veliko naslanjati na različne razvojne projekte in sredstva, pridobljena po tej poti. Kmetija namreč deluje na manj razvitem območju, zato je toliko bolj pomembno, da sodelujejo na različnih razpisih in pridobivajo razvojna sredstva tudi iz kohezijske politike. »V preteklosti, pa tudi sedaj se na te programe naslanjamo, se pa ta sredstva prepletajo s sredstvi iz naše dejavnosti in s subvencijami, ki jih pridobivamo zaradi narave naše dejavnosti, bodisi zaradi zaposlovanja ranljivih skupin bodisi zaradi ekološkega kmetijstva.«
Kot je še poudaril, so ta sredstva zanje pomembna predvsem pri začetnih investicijah, saj niso podjetje, usmerjeno v ustvarjanje dobička na trgu, temveč podjetje, usmerjeno k doseganju družbenih učinkov. Tako so pri vzpostavljanju živilsko-proizvodnega obrata bili deležni 50-odstotnega sofinanciranja iz razvojnih sredstev. »To je bilo za nas zelo pomembno, saj brez nekega standarda ne moremo pridelovati in predelovati certificiranih proizvodov.«
Iz kohezijskih sredstev so poleg proizvodnega obrata obnovili tudi večgeneracijski center Štorklja, ki je del večgeneracijskega centra Pomurja. Omenjeni center v Šalovcih je bil vzpostavljen v programu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v pretekli finančni perspektivi, sredstva za ureditev prostorov, v katerih deluje, pa so pridobili v programu Lokalne akcijske skupine (LAS) Goričko, delno so ga financirali iz lastne dejavnosti, delno pa iz zadolževanja.
Velik del kohezijskih sredstev so namenili tudi učenju in razvoju, ki se lahko skozi tovrstne projekte sofinancirajo, še pomembneje pa se jim zdi vzpostavljanje različnih partnerstev in delovanje v mednarodnem okolju. »Politika Evropske unije namreč temelji na tem, da se po eni strani zmanjšujejo razlike med stopnjami razvitosti določenih območij, po drugi strani pa da se znotraj Evrope kljub ohranjanju kulturnih razlik povečuje ta medsebojna povezanost,« tako direktor Korenike, ki vidi evropska kohezijska sredstva kot pomemben vir za nadaljnje razvojne korake in učenje. »Vse, kar se naučimo in ustvarimo, prenašamo v lokalno okolje, dejstvo pa je, da samo z lokalnimi viri ali lastnimi sredstvi tega ne bi zmogli.«
Krepijo družbeno vlogo
Pomemben del uspešnega delovanja socialne kmetije Korenika je, kot že zapisano, tudi proizvodna kuhinja, ki je deloma prav tako nastala s pomočjo evropskih sredstev. Izvajajo namreč tako imenovani gastronomski program, v katerem proizvajajo prekmursko gibanico po zaščiteni recepturi in retaše. Po naročilu namreč oboje pripravljajo zaposleni v kuhinji, pri tem pa skušajo uporabljati predvsem lokalne sestavine. »Ko pride naročilo, se gibanica ali retaši pripravijo, se globoko zamrznejo, nato pa se dobavljajo restavracijam po Prekmurju in širše,« pove Miloševič. Pomemben vidik Korenike in njihova dodatna družbena vloga, ki se v zadnjih letih precej krepi, je tudi sodelovanje z javnimi zavodi, kot so šole, domovi za starejše, nekateri varstveno-delovni centri, ki jim zagotavljajo dobavo ekološke hrane.
Poleg vsega naštetega pa je delo na Koreniki povezano tudi s skrbjo za njihove živali. Poleg številnih kokoši in petelinov, pa račk, gosi, zajčkov, drobnice in muca Miša obiskovalce, predvsem tiste najmlajše, razveseli druženje s konjem Gromom, krškopoljskim pujsom Srečkom ter kravama Mišo in Mojco, ki sta pasme cikasto govedo. Kot je povedal Miloševič, dajejo velik poudarek ohranjanju slovenskih avtohtonih pasem živali, s katerimi se predvsem otroci spoznavajo, ko se udeležujejo poletnih taborov, ki jih na Koreniki organizirajo, ali pa ko vzgojno-izobraževalni zavodi za svoje otroke in učence pri njih izvajajo programe šole v naravi.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
