Tadej Ružič: Ljudem, ki jih postaviš na vodstvene funkcije, treba zaupati
Pomurski menedžer z dolgoletnimi vodstvenimi izkušnjami v največjih pomurskih podjetjih po letu dni na čelu Uniturja poln zagona in načrtov, kako Roglo, ki je tudi med Pomurci zelo priljubljena zimska destinacija, spremeniti v celoletni uspeh.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pred dobrim letom je Tadej Ružič zamenjal gradbeništvo, medicinsko opremo in dolgoletno delo v gospodarstvu za turizem. Kot izvršni direktor Uniturja danes vodi družbo, ki upravlja Roglo in Terme Zreče, pred njim pa je vprašanje, kako uspešno zgraditi njuno zgodbo zunaj klasične zimske in tudi uspešne poletne sezone.
A, kot pravi Ružič, je ravno v slabših delih leta najboljša priložnost za rast in tudi dokazovanje. Prvo leto njegovega mandata je prineslo dobre poslovne rezultate, napoved večjih naložb in ambicijo po še močnejšem povezovanju Rogle in Zreč.
Ružič je pred tem pomemben del kariere ustvarjal v Pomurju. Z njim smo se pogovarjali o prvem letu na čelu Uniturja, naložbah, turizmu, kadrih, razvoju in tudi o tem, kaj izkušnje iz Pomurja pomenijo pri njegovem današnjem delu in kje ima Pomurje še priložnosti za rast.
Ko ste pred letom dni prevzeli vodenje Uniturja, ste dejali, da Rogla in Zreče še zdaleč ne izkoriščata vsega svojega potenciala. Katere tri konkretne stvari so zaradi vas oziroma vaše ekipe danes drugačne kot pred enim letom?
»Prva je, da so cilji bolj poslovno naravnavi, to je posledica novega lastništva, ki nam daje večjo pristojnost in tudi večjo odgovornost. Ekipa ima možnost, da tisti, ki želi, lahko veliko bolj ustvarja, kot je lahko prej. Druga takšna zadeva je zima, ki nam je z vremenom šla na roko. Ne vem, ali je bila rekordna, zagotovo pa je bila ena najboljših in najdaljših sezon v zgodovini. Mi smo jo izkoristili, da smo Roglo spet postavili na zemljevid privlačnih smučišč, kjer se nekaj dogaja tudi po tem, ko sonce zaide.
Tretja stvar pa je ta, da na Rogli bistveno boljše izkoriščamo poletno sezono, ker so nadmorska višina in z njo povezane poletne temperature velika priložnost za Unitur. Tudi trendi v turizmu gredo v to smer, da so take lokacije, ki so bolj povezane z naravo in klimatsko ugodnejše, bistveno bolj zanimive.«
To je ta izraz »celoletna destinacija«, ki ga v turizmu vse pogosteje uporabljajo. Zimska sezona je močna, poleti je Rogla prav tako prepoznavna, največji problem pa so vmesni meseci. Kaj je vaš načrt za oktober, november, april in maj?
»To je naš največji izziv, kako te mesece izkoristi v pozitivno smer. Največ delamo na poslovnem in konferenčnem turizmu ter tudi na t. i. 'wellbeingu' oziroma turizmu dobrega počutja. Prehod iz sezone v medsezono se zgodi čez noč in se pozna pri poslovanju, obsegu poslovanja in denarnem toku. Naša naloga je, da ta upad zmanjšamo.«
Kot ste že dejali v enem od intervjujev, je to odlična priložnost za rast.
»Seveda, saj lahko najbolj rasteš tam, kjer je še neizkoriščen potencial. Zima je v redu, ampak nikakor ne mislimo živeti samo od zime. Vsekakor želimo čim bolj uravnotežiti poletno in zimsko sezono z vidika prihodkov in poslovne uspešnosti.«
No, z vidika prihodkov je takšna zima vsekakor dobrodošla, ker ustvari varnejše okvire za investicije. Ob prevzemu je Advance Capital Partners govoril o približno 20 milijonih evrov investicij. Koliko napovedanega investicijskega cikla je danes že finančno potrjenega in koliko ga je še vedno zgolj v načrtih?
»Zima je zelo pomembna, ker ustvari neko denarno zalogo. Mi se za sprotne investicije, ki pomenijo predvsem zmanjšanje zaostanka zaradi premajhnega investiranja v preteklosti, torej razkoraka med trenutnim stanjem in tem, kjer bi morali biti, ne nameravamo dodatno zadolževati, ampak jih financiramo s tekoče ustvarjenimi sredstvi.
Letos bomo investirali približno tri milijone evrov oziroma okoli trikrat več kot pred prihodom Advance Capital Partners. Ena tretjina bo šla za prenovo sistema za zasneževanje in ureditev proge za nočno smuko, ki bo bistveno bolj privlačna, kot je bila v preteklih letih. Preostanek pa bo šel v prenovo sistemov in infrastrukture na obeh lokacijah, na Rogli in v Zrečah, od novega prezračevanja in klimatizacije sob do neposrednih investicij, ki se vidijo na prvi pogled.
V načrtu je tudi prenova videza prostorov, drugačen bo tudi prodajno-marketinški koncept. Te tri milijone zelo hitro razdeliš. Če bo poslovanje v skladu z načrti, pa bomo lahko vsako leto investirali vsaj toliko. Predvidevamo, da bomo lahko, poleg nepremičninskih investicij, ta zaostanek v treh letih nadoknadili.«
Govorili ste o dograditvi hotela Natura, je to še v načrtu?
»Da, seveda. Najverjetneje bo izvedba leta 2028, na območju Rogle pa pripravljamo tudi dva apartmajska investicijska projekta, namenjena trgu. Trenutno smo v fazi projektiranja za pridobitev gradbenega dovoljenja, tako da gremo po nekem logičnem vrstnem redu, da tudi na ta način pridobimo dodatna sredstva za kasnejše investicije.«
Če bi vam lastnik jutri dal na voljo dodatnih deset milijonov evrov in rekel, da jih morate vložiti izključno v Roglo: kam bi jih vložili?
»Za vsako investicijo imamo pripravljen svoj načrt. Zagotovo bi šli v čimprejšnjo obnovo obstoječih objektov na Rogli. To se bo sicer zgodilo že naslednje leto, ko želimo v celoti prenoviti hotel Planja in ga kategorizirati enako kot hotel Rogla, da bi oba hotela združili v enega. Že zdaj sta povezana ter imata skupno recepcijo in restavracijo, a imata zaradi drugih omejitev različno kategorizacijo.
Enaka situacija je v Zrečah s hoteloma Vital in Atrij. Tudi tam moramo prvega prenoviti in ga dvigniti na nivo Atrija. Ustvariti želimo pogoje, da začnemo ciljati tudi na strukturo gostov, ki si želijo drugačno izkušnjo in so zanjo tudi pripravljena plačati.«
Cena dnevne smučarske vozovnice za odrasle je bila za sezono 2025/26 47 evrov. Kje je po vašem mnenju meja, pri kateri smučanje na Rogli za povprečno slovensko družino postane predrago?
»Cene prilagajamo inflaciji in jih ne nameravamo drastično povečevati, bo pa zlasti zaradi višjih cen energentov v naslednji sezoni prišlo do manjšega zvišanja. Na ceno pa vplivajo tudi drugi dejavniki, ki jih je zelo težko načrtovati.
Mislim, da je cena okrog 50 evrov v letošnji sezoni povsem sprejemljiva. Res pa je, da smučanje v zadnjih letih postaja dražji šport, vendar smo še vedno daleč od cen v Avstriji, Nemčiji, Švici in Italiji.
Kar zadeva Roglo, želimo ta nivo ohraniti, saj želimo tudi v prihodnje ostati družinsko smučišče in ne moremo računati na bistveno povečanje števila prog. Želimo, da tisti, ki pridejo k nam, doživijo pozitivno in prijetno izkušnjo. Bomo pa v letošnji sezoni uvedli določene novosti, recimo popuste na smučanje ob ponedeljkih, rojstnodnevno smuko s prijatelji in tako dalje. Posebej privlačna pa bo letos, kot že rečeno, nočna smuka.«
Pred sezono ste na Rogli zaposlili 50 novih ljudi, del zaposlitev pa ste ohranili tudi po koncu sezone. Ali to pomeni spremembo dosedanjega modela sezonskega zaposlovanja?
»Drži. Ko sem prišel, nas je bilo 276, zdaj nas je 307. Naša naloga pa je, da znamo ljudem tudi v medsezonskih mesecih zagotoviti delo. Naš cilj je, da dobršen del teh zaposlenih z nami ostane dolgoročno in se v Uniturju dodatno razvija v deficitarnih poklicih, kot so natakarji, kuharji, drugi zaposleni v gostinstvu, varnostniki na bazenu in žičničarji.
V obdobju, ko zaposlenega spoznaš, tudi lažje ugotoviš, ali obstajajo skupni interesi za dolgoročno sodelovanje. To je neke vrste interna vzgoja in prilagajanje našim delovnim procesom, kar vsekakor vpliva na večjo učinkovitost zaposlenih, kot če bi vsako sezono iskali nove.
Hkrati zaposleni, ki so z nami dlje časa, bolje poznajo skrite kotičke Rogle in Zreč ter našo ponudbo, zato lahko gostom lažje svetujejo in jim ponudijo boljšo izkušnjo.«
Ta strategija je verjetno tudi s strani delavcev bistveno bolje sprejeta.
»Seveda, saj vsak od nas išče dolgoročno socialno varnost, in če jo imaš, je tudi odnos do dela drugačen.«
Rogla svoj razvoj gradi na naravi – hkrati pa več gostov, več nastanitev, več infrastrukture in več dogodkov pomeni večji pritisk na prostor. Kje je za vas meja razvoja?
»Pri vsem, kar delamo, zelo razmišljamo o tem, da Rogla ostane Rogla in da z razvojem ne izgubimo tega, zaradi česar ljudje sploh prihajajo sem. Vse aktivnosti in investicije, ki jih izvajamo, so skladne z okoljem. Uporabljamo čim več naravnih materialov, predvsem lesa. Vse aktivnosti se dogajajo na urejenih območjih, da čim manj posegamo v naravo.
Ko pride človek na Roglo, se že sam od sebe umiri. Prideš na določeno točko, kjer ne slišiš ničesar, le tišino, veter v krošnjah dreves in v sezoni morda ptičje petje. To človeka spremeni tako, da stopi korak nazaj in se obnaša drugače, kot bi se nekje v urbanem okolju.
Tudi vsi naši investicijski projekti gredo v tej smeri. Zelo dobro sodelujemo z Regijskim parkom Pohorje, na meji katerega se nahajamo, smo pa tudi člani Partnerstva za Pohorje, ki posebej skrbi za to območje z vidika ohranjanja narave, logistike in usmerjanja razvoja turizma tako, da ostaja v obsegu, ki ga okolje lahko prenese.«
Da ne uničuje tega, od česar živi, kajne?
»Seveda.«
Zanimivo je, da ste se po letih v Pomgradu, na Komunali in v Medicopu prvič podali v turizem. Kaj ste iz teh prejšnjih okolij prinesli na Roglo in česa ste se morali na novo naučiti?
»Vsaka izkušnja je bila pozitivna in hkrati zelo drugačna. To jemljem kot neke vrste spekter osebne rasti. Skupno vsem pa je, da je posel posel, ne glede na to, za katero panogo gre. Imaš poslovni načrt, investicije, ki jih moraš izpeljati, in rezultat, ki ga moraš doseči.
Tu je, kot sem že rekel, pozitivno to, da nam Advance Capital Partners daje veliko svobode pri poslovnem odločanju znotraj zastavljenih okvirjev, česar mogoče v prejšnjih službah ni bilo povsod. Vseeno je šlo za družinska podjetja, ki imajo drugačno zgodovino, drugačne vrednote in usmeritve, kar je tudi normalno in logično.
Morda je največja razlika v tem, da prvič delam v panogi, kjer je ogromno neposrednega stika z različnimi ljudmi. Veliko teh stikov je pozitivnih, seveda se pa najdejo tudi nekoliko manj prijetne situacije.
Naučil sem se, da lahko z umirjenim pristopom in ustrezno komunikacijo, tako do gostov kot zaposlenih, marsikatero težavo hitro rešiš. Verjetno pa sta za to potrebni tudi določena zrelost in izkušnje. Z leti namreč drug do drugega pristopamo drugače kot na začetku kariere.«
Je to modrost?
»Recimo, da je, se lepše sliši. Je pa res, da so panoge zelo različne. In v turizmu je človeški odnos še toliko pomembnejši, saj si gostje ne zapomnijo le tega, kaj so pri nas doživeli, ampak tudi, kako so se pri nas počutili.«
Lani ste zapustili predsedovanje Razvojnemu svetu Pomurske regije. Dejali ste, da je prav, da razvoj regije vodi nekdo, ki je bližje njenim aktualnim aktivnostim. Je bil vaš odhod zgolj praktična odločitev ali tudi priznanje, da se je vaše karierno in poslovno težišče dokončno premaknilo iz Pomurja?
»Da, definitivno. To okolje mi je veliko dalo, mislim pa, da sem v teh službah tudi sam nekaj vrnil temu okolju. To funkcijo sem denimo opravljal popolnoma prostovoljno in si za te seje jemal dopust. Vseeno tukaj živimo. Mi pa ustreza, da sem se premaknil nekam drugam, v drugo okolje in drugačen način dela.
Včasih se v naši regiji preveč ukvarjamo sami s seboj in prehitro iščemo vzroke za slabše rezultate nekje drugje. Vedno je lažje s prstom pokazati na nekoga drugega, vsekakor pa je prav, da najprej pogledamo, ali smo sami res tako usklajeni s sodobnimi poslovnimi trendi, kot morda samo mislimo, da smo.«
Kaj bi se lahko Pomurje naučilo od modela, ki ga zdaj gradite na Rogli?
»Predvsem to, da je treba tistim ljudem, ki jih postaviš na neke vodstvene funkcije, dati določeno svobodo in jim zaupati. Včasih je treba tudi razmisliti, ali so ustaljene vrednote še vedno prave ali pa bi potrebovale neko redefinicijo, predvsem pa je potreben pogum, da stopiš iz cone udobja v neznano, da tudi sam sebe preizkusiš in vidiš, ali se v novi situaciji znajdeš ali ne.
Tega nam po mojem mnenju manjka, zdi se mi, da smo preveč 'ziheraški' in za vse tisto, česar sami želimo spremeniti, iščemo vzroke nekje drugje oziroma pri drugih.«
Ko se boste čez štiri leta ozrli nazaj na svoj petletni mandat v Uniturju: kaj mora biti takrat drugače, da boste lahko rekli, da ste mandat opravili dobro?
»Unitur mora postati moderno turistično podjetje, ki sledi trendom v turizmu in zna prodati to, kar ljudje danes iščejo – mir, sprostitev, rekreacijo in celostno regeneracijo, tako miselno kot telesno. Znati se moramo obrniti na nove trge, kar že počnemo, predvsem na trge vzhodne Evrope – Poljsko, Češko, Slovaško in tudi Romunijo –, saj gre za trge, ki se hitro razvijajo.
Izpeljati moramo investicijski cikel, da bomo Roglo pripravili na prihodnja obdobja. Hkrati moramo slediti sodobnim tehnološkim in digitalnim rešitvam, kot so enostavnejši dostop do storitev, sodobni rezervacijski sistemi in druge rešitve, ki danes postajajo sestavni del vsake panoge.«
In za konec še čisto osebno: bi danes še enkrat sprejeli ponudbo za vodenje Uniturja?
»Da, brez zadržkov.«
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
