Praznik spet brez priključitve Prekmurja, sprememba sproža ostre odzive
Koalicija želi 17. avgustu vrniti poimenovanje iz leta 2005. Spremembi nasprotujejo pomurski poslanci in Šiftarjeva fundacija.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Državni praznik vseh Prekmurcev in Prekmurk, ob katerem se 17. avgusta spominjamo zgodovinskih dogodkov iz leta 1919, je bil ponovno preimenovan.
3. septembra je parlamentarni odbor za gospodarstvo, delo in šport ob obravnavi novele zakona o praznikih, povezane z uvedbo dneva Triglava, namreč potrdil dopolnilo aktualne koalicije, s katerim bi iz poimenovanja prekmurskega praznika črtali besedi »priključitev Prekmurja«.
Če bo takšna rešitev dokončno potrjena tudi v državnem zboru, se bo 17. avgust znova imenoval tako kot ob uvedbi praznika leta 2005 – praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (od februarja letos praznik priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom).
Koalicija bi poleg prekmurskega praznika spremenila tudi poimenovanje praznika Primorcev. Dan priključitve Primorske k matični domovini bi preimenovali v dan vrnitve Primorske k matični domovini.
Svoje ogorčenje nad ponovnim preimenovanjem je najprej izrazilo šest opozicijskih poslancev: Matej Grah, Dejan Süč in Martin Premk (Svoboda) ter Meira Hot, Damijan Bezjak Zrim in Matjaž Han (SD). V skupni izjavi so izpostavili, da se je preimenovanje zgodilo »mimo opozoril zakonodajno-pravne službe državnega zbora, mimo poslovnika in mimo vsakršne javne razprave«.
Do predlagane spremembe so kritični tudi v Ustanovi dr. Šiftarjeva fundacija. Kot je v imenu uprave sporočil njen predsednik Marjan Šiftar, so svoje pomisleke poslali tudi pomurskim poslancem v državnem zboru.
V fundaciji poudarjajo, da so pozdravili dopolnitev zakonskega poimenovanja praznika v prejšnjem mandatu, saj je po njihovem pomenila uresničitev širše opredelitve, ki se je uveljavila ob praznovanju 100. obletnice odločitve pariške mirovne konference o usodi Prekmurja leta 2019. Zato jih je predlog, s katerim bi se poimenovanje znova spremenilo, po njihovih navedbah »izjemno negativno presenetil«.
Opozarjajo, da je bila širša opredelitev praznika rezultat večletnih razprav in podpore številnih deležnikov v regiji, nanjo pa se je nanašalo tudi zaključno poročilo o zaznamovanju stoletnice iz leta 2020.
Kritični so predvsem do tega, da naj bi bila sprememba predlagana brez predhodnih razprav z lokalnim okoljem in stroko. Ob tem spominjajo, da je tudi osrednji spomenik, postavljen v Murski Soboti ob stoletnici, posvečen »priključitvi Prekmurja in združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom«.
Za Vestnik je za mnoge sporno ponovno preimenovanje praznika komentiral tudi profesor Andrej Hozjan z oddelka za zgodovino filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Sam dogodke leta 1919 razume kot uresničitev dveh temeljnih teženj takratnega slovensko govorečega prebivalstva: priključitve Prekmurja oziroma tedanje Slovenske krajine Kraljevini SHS ter hkratne združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Kot pojasnjuje, izraza poudarjata dva vidika istega dogodka – prvi prostorskega oziroma ozemeljskega, drugi pa človeškega oziroma narodnostnega.
Opozarja pa, da se z matičnim narodom niso združili vsi prekmurski Slovenci, saj je Porabje ostalo zunaj nove države. Nobenega od obeh poimenovanj zato ne ocenjuje kot zgodovinsko neustreznega, aktualno razpravo o imenu praznika pa vidi predvsem kot politično in identitetno, ne več kot strokovno vprašanje.
»Aktualna razprava enostavno ne more več sprožati strokovnih vprašanj o imenu praznika, saj jih ni. Tako jasno je bilo pred dobrimi dvajsetimi leti povedano vse. Politična in identitetna vprašanja pa torej sprožajo le tisti, ki pač zasledujejo neki – kakršen koli že – nestrokovni interes.«
Po njegovem mnenju lahko spreminjanje uradnega poimenovanja sčasoma vpliva tudi na razumevanje zgodovinskih dogodkov in vodi v nove ali celo napačne razlage.
Sam bi praznik 17. avgusta poimenoval tako, kot je bil opredeljen leta 2005, ko je pri oblikovanju poimenovanja sodeloval s tedanjim poslancem Jožefom Horvatom – praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
