Osebni arhiv

Paulina Šterman Vnuk iz Veržeja je pobudnica združenja radoživih ljudi oziroma podeželske skupnosti družin, ki nosi ime Gozdno pleme. Kot pravi, jih združujejo želja po skupnem ustvarjanju, ljubezen do narave, radovednost in želja po osebnem razvoju. Med študijem pedagogike in andragogike v Ljubljani je ob potrebnem znanju pridobivala tudi praktične izkušnje. »Bila sem študentka in hkrati mama, pomemben mi je bil čas, preživet s hčerko, in želela sem ji približati prvinskost in občutek hvaležnosti do narave. Tako sem prijateljstvo iskala v družbi podobno mislečih staršev in pedagoških delavcev ter drugih odraslih. Takšnih, ki opazijo darove narave, hodijo bosi, se znajo ustaviti in prisluhniti reki, ptičjemu petju in vetru, obdelujejo vrtove in kurijo ogenj. Takšnih, ki besedam otrok skrbno prisluhnejo in njihovo resnico jemljejo resno, jim upajo dati v roke orodje, zaupanje in delo. Prijateljstvo sem tako našla v družbi otrok, ki se učijo drug od drugega, in odraslih, ki sta jim reflektiranje in osebni razvoj dobrodošla stalnica ob večernih pogovorih,« je opisala. 

Osebni arhiv

Zgodba združenja se je pred leti začela v Ljubljani, kjer je sogovornica s prijatelji soorganizirala dva tabora za družine, imenovana Naravno srečanje, zgradili so drevesno hiško za doživljajsko igrišče, predvsem pa skupaj preživljali čas. Prav tako sta s hčerko bivali v študentskem domu za družine in izkusili povezano življenje, ki po njenem mnenju družinam danes primanjkuje. »Starši smo si med seboj pomagali. Enkrat je kuhal eden, drugič drugi, za vse. Otroci so se skupaj igrali in vzgajali smo vsi vse,« je pojasnila. Toda ko so otroci prišli do posameznih stanovanjskih vrat, so se začela pravila družine, ki je za njimi bivala.

Po koncu študija sta se mama in hčerka vrnili v domače okolje, kjer je Šterman Vnukova začela izvajati različne aktivnosti. Vsak teden se v gozdu v bližini Veržeja srečajo družine z otroki, ki prihajajo iz celotnega Pomurja, in tam preživijo nekaj skupnih ur. »Skupaj malicamo, izdelujemo lesene izdelke, ustvarjamo iz naravnih materialov, si pripovedujemo zgodbe in odpiramo prostor za pogovor o pomembnih in poučnih temah. Vsak mesec se dobimo tudi pri nas doma, kjer skupaj ustvarjamo na aktualne teme, na primer pust, božič, začetek pomladi,« je opisala. Do poletja želi združenje urediti še društveni prostor, v katerem bodo lahko gostili delavnice, pogovorne kroge, izobraževanja in druge dejavnosti. Ob toplejšem vremenu pa bodo poleg rednih srečevanj izvajali oziroma organizirali še čiščenje gozda, družinski obisk jezera, majske igre za družine ... Njihove dejavnosti potekajo med tednom dopoldne, popoldne in zvečer, ob koncih tedna pa se srečujejo na piknikih ali delovnih akcijah. »Spomladi bomo v gozdni igralnici začeli prirejati praznovanja rojstnih dni od ponedeljka do sobote,« je razkrila načrt. Gozdna igralnica je ravno v izdelavi, skupaj pa jo ustvarjajo tako starši kot otroci. 

Osebni arhiv

Izgubili smo povezanost

V Gozdnem plemenu so po besedah Pomurke dobrodošli vsi ljubitelji narave, ročnih spretnosti in toplih odnosov. Članom je zelo pomembna skrb za zadovoljno življenje, zato so njihova druženja polna kreativnosti, igrive prisotnosti, čuječnosti in empatičnih pogovorov. »V združenju Gozdno pleme poudarjamo pomembnost bivanja v sožitju z naravo. Z zglednim delovanjem, širjenjem znanj, izkustvenimi delavnicami in drugimi aktivnostmi sebi in ljudem okoli nas približamo razumevanje narave. In to vpliva na naš odnos do nje in njenih darov.« Ideje za projekte, ki se jih lotevajo, ne prihajajo le od Šterman Vnukove, ampak tudi od otrok. Tiste njene pa so plod osebnih doživetij, spoznanj in ljudi, ki so jo navdahnili. Posebej je omenila Uršo Plešnar, ki ji je približala gozdno pedagogiko, Evo Šebijanič, ki je njena učiteljica, Nikito Lunko, ki je pobudnica podeželske družinske skupnosti ob Cerkniškem jezeru, in tako imenovanega škrata Žana, ki je pobudnik tabora Naravno učenje in doživljajskega igrišča v Ljubljani. 

Ne le ob druženjih z drugimi družinami, tudi sicer sogovornica z otroki in tremi kužki veliko časa preživi na svežem zraku. Kot lahko sklepamo iz imena združenja, je najraje v gozdu, rada ima tudi vodo, posebno doživetje ji je vselej kampiranje in priprava hrane na ognju. »Izraz pacha mama, ki izhaja iz Južne Amerike, pomeni mama zemlja in tudi jaz podobno doživljam naravo. Zemlja je mama nas vseh. Skrbi, da imamo dovolj vseh potrebnih hranil, njene barve nas pomirjajo, njen ritem daje ritem tudi nam. Moderni ljudje smo večji del povezanosti z mamo zemljo že izgubili. Kako ji kažemo spoštovanje, kdaj smo nazadnje opazili njene nauke, se ozrli k njej po pomoč, kdaj smo se nazadnje dotaknili golih tal in se zahvalili naravi za vse darove,« pomenljivo postavlja vprašanja za razmislek. 

Osebni arhiv

Protiutež hitremu svetu

Veržejka vseskozi poudarja, da so njene življenjske vrednote razumevanje, razvoj in učenje. Ob študiju se je izobraževala še na Inštitutu za sodobno družino Manami - Familylab, je pa tudi velika ljubiteljica psihologije in družinskih študij, od koder še vedno črpa znanje. Kot pravi, je Gozdno pleme tudi prostor spoznavanja in usvajanja novih spoznanj. In tako bodo del združenja vedno ostale poučne delavnice in izobraževanja. 

Osebni arhiv

Pomena časa, preživetega v naravi, se vključene družine še bolj zavedajo zaradi spremenjenih vsakodnevnih navad, digitalizacije in njenih negativnih vplivov na otroke. »Digitalni svet se spreminja tako hitro, da odrasli ne dohajamo, niti ne dojemamo, kako na nas vpliva. Mislim, da starši pogosto nimamo jasnega zavedanja o vplivih digitalizacije in izpostavljenosti ekranom. Razumevanje in domačnost narave je zato vsekakor pomembna protiutež hitremu digitalnemu svetu. Tisti, ki je izkusil mir narave, kdor pozna vzgojo rastlin, zna uporabljati vrtno, kuhinjsko in lesarsko orodje, tak človek je bogat,« trdi. Čeprav po njeni oceni svet danes teh vrlin ne ceni, se lahko kaj kmalu izkaže, da bodo spet postale dragocene. Sogovornica je zato sklenila, da je otroški prosti čas, predvsem v naravi, nujen, da lahko zdolgočasen um stopi na pot radovednega raziskovanja vsega, kar kliče, vabi in jih zanima. »Pri tem je ključna aktivnost staršev, ki se zavedajo svoje pomembne vloge kot vodje v družini in kot zgleda otrokom.«