Jure Kljajić

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Urška Mauko Tuš je na čelo Občine Gornja Radgona stopila pred štirimi leti, ko je bilo stanje občinskega proračuna daleč od rožnatega. V tem času ji je z občinskim svetom uspelo stabilizirati finance in uresničiti nekaj večjih projektov. Kot pravi, je stavila na pristnost, povezovanje in sodelovanje.

Pred štirimi leti ste nastopili svoj prvi mandat. Kako ste si takrat predstavljali delo na čelu občine in ali vas je kaj presenetilo?

»Na začetku mandata imaš seveda svoje predstave o tem, kako voditi občino. Ampak ta predstava se je s prvim delovnim dnem razblinila, ker enostavno ni priročnika za županovanje. Po štirih letih lahko rečem, da je najboljše vodilo pri tem, kako voditi lokalno skupnost, da si pristen. Preprosto imam rada naše kraje in naše ljudi, sem lokalpatriot. In pri tem ni pretvarjanj – to si ali nisi. Pred nastopom županske funkcije sem bila osem let članica občinskega sveta, vedoželjno sem srkala informacije o vodenju in predvsem o vsebinah, ki jih mora neka lokalna skupnost izvajati. Ob nastopu mandata je potekalo kar nekaj projektov, najbolj pa me je presenetila finančna situacija, v kateri je bila občina leta 2022. To je bilo zelo zahtevno obdobje. Ena prvih težjih zadev, s katerimi sem se soočila, je bila nekaj dni pred silvestrovim tistega leta, ko je bila seja sveta ustanoviteljic JP Prlekija, ki je že takrat poslovalo v rdečih številkah. Druga taka zadeva je bil objekt Else v Gornji Radgoni. Danes, po štirih letih, lahko rečem, da sem pomirjena, saj nam je po dveh letih uspelo stabilizirati občinske finance in zagotoviti varno finančno okolje. Na občini je namreč tako kot doma – če imamo doma stabilno finančno okolje, smo pomirjeni in lahko izvajamo različne aktivnosti, se ukvarjamo s hobiji, gradimo socialno mrežo … Tudi občina lahko normalno deluje in se razvija šele takrat, ko ima urejene finance. Tukaj naj izpostavim, da je naša občina izrazito podfinancirana, povprečnina ne zadostuje za izvajanje vseh zakonskih obveznosti. Ko so finance pod kontrolo, pa lahko pozornost usmerimo tudi na druge projekte. In to nam je po dveh letih uspelo. Zagotovili smo pravočasno sprejemanje proračuna in tako 1. januarja v leto vstopali z veljavnim najpomembnejšim finančnim dokumentom, ki omogoča normalno delovanje občine na vseh ravneh. Tukaj mislim tudi na naša društva, ki jih imamo res veliko, in na zelo pomembno mrežo prostovoljcev. Gre za ljudi, ki s svojim delom dajejo utrip in dodano vrednost naši lokalni skupnosti, zato je pomembno, da imajo možnost, da se prijavijo na razpise in pridobijo sredstva. Če lahko občani na ta način uresničujejo svoje potenciale, se mi zdi pomembno, da jim kot občina to omogočimo. Tu in tam sem dobila vprašanje, kaj delam bolje. Jaz pravim, da delam drugače – z vključevanjem in povezovanjem vseh deležnikov po vertikali. Tu imam v mislih prisotnost na terenu med ljudmi vsa štiri leta, na sejah petih krajevnih skupnosti, občnih zborih, tekmovanjih naših društev, prireditvah, visokih jubilejih naših občanov v domu starejših, v obeh šolah in vrtcih, redne mesečne koordinacije vseh zastopanih v občinskem svetu … Verjamem, da sem s svojim delovanjem na čelu občine bila dober zgled povezovanja na ravni krajevnih skupnosti, občinskih odborov ter na sejah občinskega sveta. Imamo 21 članov občinskega sveta, ki imajo različna pričakovanja, pa tudi potrebe po naši občini so zelo različne. Pričakovanja na podeželju so nekoliko drugačna kot v centru mesta. In prav zato je pomembno, da se pogovarjamo in sodelujemo.«

Jure Kljajić

Kako pomembno pa je okrog sebe imeti dobro ekipo?

»Občinski svet je najvišji organ odločanja, občinska uprava pa zagotavlja in izvaja strokovno podporo občinskemu svetu, pripravlja gradiva in podlage za odločanje ter skrbi za izvajanje sprejetih odločitev. Hkrati je občinska uprava odgovorna za številne druge strokovne in upravne naloge, ki jih občini nalaga zakonodaja. Brez vestnih in strokovnih sodelavcev to ni mogoče. Lahko zagotovim, da so v občinski upravi Občine Gornja Radgona zavzeti sodelavci, ki so strokovno usposobljeni tako za pripravo vsebin, ki jih obravnava in sprejema občinski svet, kot tudi za vse druge naloge, ki jih občinska uprava opravlja. Zelo cenim njihove predloge in pobude, kako lahko posamezne naloge izvedemo čim bolj učinkovito in predvsem tako, da bodo imele čim večji učinek za naše občane. To je pomembno tudi pri načrtovanju investicij. Proračunska sredstva moramo odgovorno in preudarno namenjati tako, da zajamemo čim več naših občanov, saj zato smo tukaj. Skrbeti moramo za kakovost bivanja po celi občini in vsak evro, ki ga namenimo, mora doseči čim več ljudi. Menim, da živimo na res lepem koščku države, česar se premalokrat zavedamo. Imamo vse možnosti za bivanje na visoki ravni, odgovornost vsakega na čelu občine pa je, da vsako leto s proračunom omogoči, da se standard in kakovost bivanja višata. Če dobim naslednji mandat, si želim, da kdaj naredimo tudi dvoletna proračuna, ker je tako lažje načrtovati.«

Jure Kljajić

Katere projekte ste uspeli realizirati v tem mandatu?

»V prvem letu mandata je potekala druga faza nadgradnje vodovodnega sistema C. Kljub finančno izjemno zahtevnemu letu, ko je prišlo tudi do velikih podražitev, smo morali to investicijo dokončati in poravnati vse obveznosti. Prav tako smo morali dokončati gradnjo cest, za katere so bila kreditna sredstva že najeta, pri tem pa smo se soočali tudi z velikimi podražitvami. Po stabilizaciji financ smo se v zadnjih dveh letih lotili modernizacije številnih cestnih odsekov po vsej občini. Med pomembnejšimi projekti je tudi celovita sanacija telovadnice pri negovski osnovni šoli. Ta projekt mi je zelo ljub, saj res služi svojemu namenu. Negova kot drugo občinsko središče je s to telovadnico pridobila varen in urejen prostor za športno udejstvovanje šolskih in vrtčevskih otrok ter tudi vseh rekreativcev, po drugi strani pa se tam izvajajo različne prireditve. V Negovi smo dokončali tudi novo mrliško vežico, kar je bila pomembna pridobitev za kraj. Med večjimi investicijami je širitev industrijske cone Mele, kjer smo uredili potrebno komunalno infrastrukturo in ustvarili možnosti za nadaljnji razvoj gospodarstva. Pomembne investicije so bile tudi gradnja optičnega omrežja, investicije v Zdravstveni dom Gornja Radgona in – po finančni plati ena večjih investicij na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda – nadgradnja centralne čistilne naprave. Pri skupnih projektih je pomembno poudariti, da je bila Občina Gornja Radgona večkrat tudi vodilna občina. Tako smo v imenu vseh štirih občin ustanoviteljic vodili projekt rekonstrukcije in prizidave Zdravstvenega doma Gornja Radgona, podobno smo bili nosilna občina pri energetski obnovi Knjižnice Gornja Radgona. Pri tej smo izvedli tretjo fazo obnove, ki je zajemala energetsko sanacijo celotnega ovoja stavbe, stavbnega pohištva in stropov. S tem smo pomembno izboljšali pogoje za delo knjižnice in izobraževanje odraslih.

Novice

Na županjinem teku za dober namen zbrali več kot 3800 evrov

Vesela sem tudi, da smo v tem mandatu zagotovili sredstva v višini 360.000 evrov za glavno gasilsko cisterno, kar je bila nuja že pred desetimi leti. S tem smo zagotovili večjo požarno varnost, v sušnih mesecih pa tudi možnost prevoza zdrave pitne vode. Letos nam je uspelo zagotoviti finančna sredstva za sanacijo prečrpališč in vodohranov, kar je bilo nujno, saj se je ta infrastruktura zanemarjala 30 let in več. Na področju oskrbe z vodo smo poleg velikega projekta vodovoda sistema C izvedli tudi manjše, a za posamezne kraje zelo pomembne investicije. Med njimi je podaljšanje vodovoda v Lokavcih od hišne številke 4 do 6 v dolžini približno 150 metrov skupaj s kabelsko kanalizacijo za optiko. V tem mandatu smo pripravili vso potrebno dokumentacijo za gradnjo vrtca v Negovi. Pri tem smo bili uspešni na razpisu in pričakujemo 1.645.259,63 evra državnih sredstev. Pripravili smo tudi vso dokumentacijo za gradnjo nove avtobusne postaje. V zvezi s tem se je v javnosti veliko govorilo o lokaciji, češ naj jo vrnemo na staro mesto. To je nemogoče. Zakonodaja in tehnični standardi na področju mobilnosti so danes drugačni, kot so bili pred 20 leti, in uporabnega dovoljenja ne moremo dobiti, če ne gradimo na svojem zemljišču in če ne zadostimo vsem tehničnim standardom, ki jih zahteva stroka. Moja dolžnost kot tiste, ki je na čelu občine, je bila, da sem najprej zagotovila prostor, kamor se lahko postaja sploh umesti, sedaj pa čakamo na rezultat razpisa. Ob vsem naštetem je bilo še veliko manjših, a za ljudi zelo pomembnih projektov. Med njimi so nabava urbane opreme, zamenjava otroških igral, posodabljanje javne razsvetljave po celotnem območju občine, v TŠC Trate smo uredili tekaško stezo in igrišče z umetno travo, poskrbeli pa smo tudi za dostopnost storitev upravne enote in občine za invalide. Izpostavila bi še projekt ozelenitve mesta, ki se mi zdi pomemben projekt za prihodnje generacije. Ko drevo posadiš, potrebuje nego, da zraste, ko pa zraste, daje senco in zavetje, kar je v urbanem središču veliko vredno. Temperature poleti so neznosne in ozelenitev je dolgoročen projekt, v okviru katerega bo zasajenih skoraj 400 dreves in nekaj manj kot 4000 grmovnic, dodali pa bomo tudi novo urbano opremo.
Omenila bi še projekt na področju turizma, kjer smo zagotovili sredstva za tako imenovano Pot med jezeri. Gre za zelo zanimivo turistično pot, ki se lahko začne na tromeji med občinami Cerkvenjak, Gornja Radgona in Sveti Jurij ob Ščavnici, pelje proti Negovi, mimo jezera in gradu ter nato vse do naših mofet in slatin, ki smo jih revitalizirali v projektu deProfundis. Tudi ta projekt se mi zdi zelo pomemben, saj smo dali pozornost naši bogati geološki dediščini in ljudi seznanili s tem, da so tla v bližini Spodnje Ščavnice izrazito bogata z mineralnimi vodami. Uredili smo lepe turistične točke za vse tiste, ki pridejo v naše kraje, da lahko spoznajo tudi to redko naravno znamenitost. Tudi na mlade nismo pozabili. V okviru dvoletnega projekta se je oblikovala strategija za mlade MLADgona – dokument je že končan –, ki so jo oblikovali mladi sami. S tem so dobili svoj glas in predvsem občutek, da lahko vplivajo na prihodnost občine, v kateri živijo.«

Jure Kljajić

Gornja Radgona meji na avstrijsko Radgono, kar je odlična lega tudi z vidika turizma in obiska dogodkov. Velikokrat je slišati očitek, da so nekateri dogodki slabo obiskani in da mesto ne izkorišča vsega svojega potenciala.

»Dogodkov in aktivnosti, ki jih izvajajo naša društva, javni zavodi in druge organizacije s sedežem v Gornji Radgoni, je veliko. Menim, da je od vsakega posameznika, ki tukaj živi, odvisno, koliko je vedoželjen in koliko si sam želi neke neformalne oblike druženja in povezovanja – pa naj bo to članstvo v društvu, obisk knjižnice ali obisk kakšnega dogodka. V tem letu, ki ga posvečamo spominu na rojaka dr. Antona Trstenjaka, je na primer v knjižnici bralna značka za odrasle, šole in vrtci namenjajo posebno pozornost vsebinam, povezanim s Trstenjakom. Vsak segment naše družbe torej omogoča, da posameznik pride in spozna oziroma doživi vse tisto, kar nekdo organizira. Naš krovni zavod Kultprotur, ki skrbi za tovrstno dogajanje, pa seveda pripravlja toliko vsebin, kolikor jih prejme od organizatorjev. Menim, da je na področju promocije teh vsebin res še nekaj manevrskega prostora. Nekateri bodo rekli, da se ne dogaja nič, na drugi strani pa je veliko tistih, ki pravijo, da se dogaja veliko. Ampak za nekatere očitno še vedno ne dovolj. Avstrijska Radgona kot občina živi od termalnega turizma in ima vrsto dogodkov, ki jih ponudi svojim turistom. Koliko so ti turisti zainteresirani, da ob tem pridejo še k nam, je drugo vprašanje. Menim pa, da če za te vsebine namenjamo proračunski denar, morajo biti v prvi vrsti namenjene našim občanom. To je vodilo – da zagotovimo program za čim širšo paleto okusov. Večji dogodki, kot sta martinovanje in Radgonska noč, so že zdaj dobro obiskani, pri drugih pa, kot sem že rekla, ostaja še nekaj prostora predvsem na področju promocije. Organizatorji dogodkov v priprave vložijo ogromno truda in svojega prostega časa. Vsa štiri leta sem se udeleževala teh dogodkov in k temu spodbujala tudi člane občinskega sveta, vsak od nas pa najbolj ve, koliko časa je namenil temu. Dejstvo je, da s svojo prisotnostjo pokažemo ljudem, da jih podpiramo ter spoštujemo njihov trud in delo.«

Jure Kljajić

Za katere projekte bi si želeli, da bi bili čez štiri leta uresničeni?

»Vsekakor je to navezava na avtocesto, ki je lahko zelo pomemben mejnik pri nadaljnjem razvoju gospodarstva, turizma in priseljevanja. Na področju priseljevanja vidim velik potencial v naselju Podgrad, kjer je na območju nekdanje prašičje farme po veljavnem OPN možna stanovanjska gradnja. To območje je v lasti zasebnega investitorja in želim si, da se za to območje v prihodnje zgodijo koraki v pravo smer. Potem je tu turizem. V naših krajih je ob klasičnem kmetijstvu in vinogradništvu, ki sta ponos in temelj naše vinogradniške in peničarske tradicije, ter ob najstarejši peničarski kleti v Sloveniji priložnost tudi za butični turizem, predvsem v smislu novih in kakovostnih prenočitvenih kapacitet. Trenutno potekajo tudi dogovori o prevzemu prenovljenega gradu v Negovi, ki je v državni lasti, v upravljanje naše lokalne skupnosti. Vendar je to treba narediti tako, da bomo s tem lahko konkurenčni drugim. Želimo prevzeti takšen grad, ki ga bomo lahko upravljali tako, da ne bo prinašal izgube, zato je zelo pomembno, kakšno pogodbo bomo sklenili. Če bomo šli po poti, kot smo jo začrtali v mojem prvem mandatu – da imamo urejene finance, da se vzdržno zadolžujemo, saj brez kreditov pri večjih investicijah seveda ne gre, in da gledamo naprej –, potem menim, da se nimamo česa bati.«

V najinem prvem intervjuju ob začetku vašega mandata ste rekli, da si želite, da bodo občani Gornje Radgone čez štiri leta zadovoljni. So danes torej lahko zadovoljni?

»Menim, da so lahko zadovoljni, niso pa vsi zadovoljni. Vedno je še dovolj manevrskega prostora, da bi lahko bilo še bolje. Nimam čarobne palice, tako kot je nima nihče, ki vodi lokalno skupnost. Verjamem pa, da so občani lahko zadovoljni predvsem z vidika, da ljudi nisem razdvajala. Od prvega dne na funkciji sem si prizadevala, da v odločanje vključujem vse deležnike, ne zgolj in samo pred volitvami. Tega vključevanja, povezovanja in občutka stabilnosti v preteklosti ni bilo dovolj. Prepričana sem, da so moja prizadevanja za povezovanje, sprejemanje kritik, vključevanje različno mislečih in predvsem spoštljivo reševanje nesoglasij, če je do njih že prišlo, obrodila svoje sadove. Seveda pa je še vedno prostor, da bi lahko bilo še boljše. Tega se zavedam in prav zato želim tudi v prihodnje ostati odprta za predloge, sodelovanje in pogovor z občani.«