Na podeželju lekarn ne dajo, državna svetnica s pomembno pobudo
Državni svet je podprl pobudo Jasmine Opec Vöröš za spremembo zakonodaje. V Rogašovcih se koncesija podružnični lekarni izteče konec leta, župan pa opozarja, da zaprtje ne pride v poštev
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Državni svet Republike Slovenije je podprl pobudo državne svetnice Jasmine Opec Vöröš za spremembo zakona o lekarniški dejavnosti. Po predlogu bi lahko koncesijo za izvajanje lekarniške dejavnosti skupaj podelile tudi občine, ki ne mejijo druga na drugo, če bi bilo takšno povezovanje utemeljeno z javnim interesom in potrebami prebivalcev.
Po sedaj veljavnem zakonu lahko skupni koncesijski akt sprejme (in posledično izvede skupni postopek za podelitev koncesije) le več sosednjih občin.
Po navedbah v pobudi lahko takšna omejitev v praksi preprečuje rešitve, ki bi bile glede na demografske in geografske značilnosti posameznega območja, prometno dostopnost ter obstoječo mrežo lekarn primernejše. Posebej problematičen bi lahko postal položaj podružničnih lekarn.
Ob izteku trenutno veljavnih koncesijskih aktov bi se lahko zgodilo, da zaradi pogoja o sosedstvu občin ne bi bilo mogoče oblikovati ustreznega modela za nadaljnje izvajanje lekarniške dejavnosti.
»Obstaja nevarnost, da se podružnične lekarne v manjših krajih zaradi tega zaprejo. Če se že zakon ne bo spremenil, je zelo priporočljivo, da se zasilno najdejo kakšne alternativne rešitve, kar je tudi del moje pobude. Zdaj je žogica pri ministrstvu za zdravje,« je Opec Vöröševa povedala za Vestnik.
Poledice predvsem za starejše in gibalno ovirane
Državni svet je v obrazložitvi pobude navedel, da imajo podružnične lekarne pomembno vlogo predvsem v manjših krajih in na podeželju. Morebitno prenehanje njihovega delovanja bi lahko za prebivalce pomenilo daljše poti do najbližje lekarne, večjo odvisnost od osebnega prevoza in slabšo dostopnost zdravil ter drugih lekarniških storitev.
Takšne posledice bi bile še posebej izrazite pri starejših, gibalno oviranih in drugih prebivalcih, ki težje pridejo do bolj oddaljenih zdravstvenih storitev.
Na problematiko so po navedbah v pobudi nekatere občine že konec leta 2025 opozorile takratno vlado in poslanske skupine ter predlagale sistemsko rešitev, vendar ta doslej še ni bila sprejeta. Ena izmed občin, ki jih lahko trenutna zakonodaja prizadene že konec tega leta, je Občina Rogašovci.
Konec leta se namreč izteče koncesija tamkajšnji podružnični lekarni, ki je pod okriljem lekarne Špringer iz Gornje Radgone. Rogašovski župan Rihard Peurača je za Vestnik povedal, da zapiranje lekarne zanj ni dopustno. »Ne predstavljamo si, da bi se zgodil najhujši scenarij. Če v Gornji Radgoni ne podaljšajo koncesije, obstaja varovalka. Če se koncesija pravočasno ne podaljša, se obstoječe stanje lahko podaljša za eno leto, kar bi nam dalo nekaj dodatnega časa.«
Za Vestnik je spregovoril tudi direktor Lekarne Špringer, d. o. o., Janez Špringer. V enakem položaju kot rogašovska lekarna sta še dve njegovi podružnici. Ena na Razkrižju, druga v Dornavi. Za Vestnik je povedal, da so vse podružnice na istem zdravstvenem območju.
»Območje severovzhodne Slovenije je isto zdravstveno območje, zato bi bilo smiselno, da se zdravstvena problematika tu rešuje enotno. Pri tem zakonu je pomembno, da je življenjski, da ne gre samo za neko formo na papirju. Slovenija se razlikuje, tako demografsko kot etnografsko, in te meje, kot jih določa zakon, niso vedno določene tako črno-belo.«
Obenem je Peurača dodal, da boj za ohranitev lekarne bijejo že nekaj časa. »Po veljavni zakonodaji koncesije ne moremo podaljšati, upamo pa, da bo ta člen vendarle spremenjen. Na problematiko opozarjamo praktično dve leti. Opozarjali smo prejšnjo vlado, praktično vse poslanske skupine prejšnje sestave državnega zbora, pa tudi ministrstvo za zdravje in lekarniško zbornico. Zadnji so mnenja, da sedanjega zakona ni treba spreminjati. Ministru je naše težave osebno predstavil tudi pomurski poslanec Damijan Bezjak Zrim,« povzema prizadevanja župan.
»Lekarniška zbornica ne želi sprememb, radi bi, da črka na papirju drži za vse večne čase,« je ob tem dodal Špringer in pristavil, da trenutni predpisi niso bili preverjeni na terenu, dokaz za to pa so ravno ogrožene podružnice.
»Glavni argument, ki ga navaja zbornica, je, da so take podružnice ekonomsko nevzdržne. Nekdo nam, ki trpimo to ekonomsko nevzdržnost, pridiga o njej. Predvsem pa gre za to, da tudi ljudem na podeželju omogočimo dostop do lekarn, kljub tej ekonomski nevzdržnosti, ki nam jo pripenjajo.«
Odločilne bi bile dejanske potrebe prebivalcev
Predlagana sprememba ne pomeni, da bi se lahko nesosednje občine pri podeljevanju lekarniških koncesij povezovale brez omejitev. To možnost bi imele le, kadar bi bil izkazan javni interes in bi takšna ureditev izboljšala dostopnost lekarniške dejavnosti.
Pri odločanju bi bilo treba med drugim upoštevati potrebe prebivalstva, demografsko strukturo, geografsko razpršenost naselij, prometno dostopnost, oddaljenost od drugih lekarn, obstoječo lekarniško mrežo ter dejansko dostopnost lekarniških storitev. Če za primer vzamemo občane Rogaševec: najbližji lekarni zunaj občine sta na Cankovi in pri Gradu.
V pobudi poudarjajo, da formalno teritorialno sosedstvo občin ni vedno najboljša podlaga za organizacijo javnih storitev. Zlasti na območjih z razpršeno poselitvijo, neugodnimi demografskimi trendi ali slabšo dostopnostjo zdravstvenih storitev so lahko funkcionalno povezane tudi občine, ki nimajo skupne meje.
Predlog se sklicuje tudi na državne strateške dokumente s področja regionalnega in prostorskega razvoja ter zdravstvenega varstva, ki med cilji poudarjajo enakopravno dostopnost javnih in zdravstvenih storitev ne glede na kraj bivanja.
Ministrstvo ima za odgovor 30 dni
Državni svet zato ministrstvu za zdravje predlaga, da prouči spremembo 40. člena zakona o lekarniški dejavnosti oziroma pripravi drugo ustrezno zakonsko rešitev. Ta bi morala omogočiti povezovanje nesosednjih občin, kadar bi bilo to potrebno zaradi javnega interesa, obenem pa preprečiti, da bi podružnične lekarne prenehale delovati zgolj zaradi formalnih omejitev pri podeljevanju koncesij.
Ministrstvo za zdravje mora pobudo proučiti in državnemu svetu nanjo odgovoriti v 30 dneh. Opec Vöröševa je ob tem še povedala, da imajo podobne težave kot nekatere pomurske podružnične lekarne tudi drugod po Sloveniji, Peurača pa je navedbe državne svetnice potrdil: »Lani smo opozarjali samo mi, zdaj pa imajo podobne težave denimo v Posočju.«
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
