Ravnatelja opozarjata: Vrnitev k osemletki težav v šolstvu ne bo rešila
Prekmurska ravnatelja sta ob napovedani šolski reformi previdna. Bolj kot vrnitev k osemletki ju skrbijo kadrovske stiske, preobsežni učni načrti in birokracija.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Šolski minister Borut Rončević je nedavno predstavil obsežno reformo šolskega sistema, ki je sledila predstavitvi rezultatov raziskave PISA 2025, ki kažejo padec dosežkov slovenskih 15-letnikov pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti.
Med najodmevnejšimi spremembami, ki temeljijo na desetih izhodiščih, je gotovo napoved odprave devetletke in prehoda na »sodobno osemletno osnovno šolo«. Prvi učenci naj bi v prenovljeno osemletko vstopili v šolskem letu 2028/2029, sedanji prvi razred pa bo po besedah sekretarke na ministrstvu Mojce Škrinjar postal vrtec z obvezno vključitvijo, ki bo lahko potekal bodisi v šoli bodisi v vrtcu.
Napoved reforme je sprožila burne odzive. Glavni tajnik SVIZ (Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije) Branimir Štrukelj je ministrov odziv na rezultate PISA označil za impulziven in opozoril, da morajo spremembe tako kompleksnega sistema temeljiti na analizah in premišljenih odločitvah.
Predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Saša Božič je rezultate PISA označil za alarm. Strinja se, da zgolj manjši popravki sistema ne bodo dovolj, vendar je do hitrega prehoda na osemletko tudi on zadržan. Po njegovem je za tako veliko spremembo potreben temeljit premislek. Po drugi strani pa je Božič podprl več drugih izhodišč reforme, med katerimi so večja avtonomija šol in učiteljev ter ponovna postavitev znanja v središče izobraževalnega sistema.
Lažja pot do učiteljskega poklica
Kako pa je med pomurskimi šolniki? O šolski reformi sta za Vestnik spregovorila prekmurska ravnatelja Aleš Benko (Osnovna šola I Murska Sobota) in Johann Laco (Osnovna šola Gornji Petrovci).
Najbolj odmevno spremembo – vrnitev k osemletki, sta oba komentirala previdno. Laco je za Vestnik dejal, da zgolj iz napovedi spremembe ni mogoče komentirati učinkovitosti oziroma neučinkovitosti ukrepa, medtem ko je Benko povedal, da je bistveno pomembnejše vprašanje od osemletke oziroma devetletke to, ali bodo učenci imeli boljše pogoje za učenje.
Veliko več sta imela ravnatelja za povedati o drugih napovedanih reformah izobraževalnega sistema. Glede napovedi lažjega vstopa v učiteljski poklic sta ravnatelja bila veliko bolj zgovorna.
Minister je namreč napovedal, da bodo lahko učitelji postali tudi denimo diplomirani matematiki, fiziki, kemiki, računalničarji, inženirji, jezikoslovci ali drugi ustrezno usposobljeni predmetni strokovnjaki, pri tem pa jih iz poklica ne bo izključevalo dejstvo, da niso končali klasičnega pedagoškega študijskega programa.
»Ker šole vse težje zagotavljamo ustrezne kadre, se mi zdi smiselno razmišljati o različnih poteh vstopa strokovnjakov v učiteljski poklic. Na podlagi reševanja kadrovske stiske pa moramo ohraniti standarde za učiteljski poklic, saj mora učitelj poleg stroke razumeti tudi razvoj otroka, zakonitosti učenja, mora pa tudi znati voditi razred, komunicirati s starši in sodelovati s strokovnimi delavci. To bi recimo lahko zagotovili z obveznim pedagoško-andragoškim usposabljanjem in sprotnim preverjanjem kakovosti dela,« je bil jasen Benko.
Laco pa je ob tem dodal, da lažji oziroma alternativni vstop strokovnjakov v učiteljski poklic lahko pomaga omiliti kadrovsko stisko, vendar sam po sebi ne zagotavlja kakovosti. »Nujno bo treba izboljšati ugled in privlačnost poklica učitelja. Privlačnost učiteljskega poklica pa ne bo prišla iz enega ukrepa. Prišla bo iz kombinacije boljših pogojev, več avtonomije, manj birokracije, stabilnosti in družbenega spoštovanja,« je prepričan.
Več veščin in manj znanj
Obenem Laco nekoliko dvomi v obljubo o razbremenitvi učnih načrtov. »Pred vsako prenovo učnih načrtov je veliko strokovnih debat o razbremenitvi učnih načrtov. Vsakič do sedaj, vsaj v času mojega več kot 30-letnega delovanja v vzgoji in izobraževanju, se to ni uresničilo. Pedagoška stroka že dolga leta govori o tem, da bi učence morali učiti več veščin in manj znanj. S to smernico se popolnoma strinjam, saj mora šola slediti družbenim in tehnološkim spremembam.«
Benko pa ob tem opozarja, da so učitelji pogosto ujeti med obsežne učne načrte, administracijo in individualne obravnave učencev.
»Če bo država jasno določila temeljne standarde znanja, mora učitelju zaupati, za kakovostno in uporabno znanje učencev pa morajo poskrbeti učitelji. Večja 'svoboda' učiteljev pri doseganju ciljev ne pomeni nujno kakovostnejšega pedagoškega procesa,« je še pripomnil. Ob tem je opozoril, da učiteljem administrativnega dela zares ne manjka. »Kot ravnatelj lahko povem, da je veliko časa potrebnega za evidence, poročila, postopke, soglasja, statistike, načrte in dokazovanje, da smo nekaj naredili. Del tega časa bi lahko bil namenjen na primer individualnemu delu z nadarjenimi učenci ali učenci s posebnimi potrebami.«
Prekmurska ravnatelja napovedanim spremembam ne nasprotujeta že v izhodišču, vendar ob tem opozarjata, da drastične spremembe, kot je denimo vrnitev k osemletki, težav slovenskega šolstva ne bodo rešile čez noč. Veliko pomembnejša bo tako vsebina prenove, pogoji za delo učiteljev, zmanjšanje administrativnih obremenitev ter način reševanja vse izrazitejše kadrovske stiske.
Ključno bo predvsem, ali bodo napovedani ukrepi v praksi učiteljem omogočili več časa za kakovostno pedagoško delo, učencem pa boljše pogoje za pridobivanje znanja in veščin, ali pa so le impulzivna reakcija na slabe rezultate slovenskih petnajstletnikov.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
