Slovenski prašičerejci na sejmu Agra z mirnim protestom opozorili na nevzdržne razmere v panogi
Moti jih nov način izvajanja kastracije pujskov, ki po njihovem mnenju vodi v propad prašičereje. Šli bodo tudi na ulice, kjer bodo vztrajali, dokler njihove zahteve ne bodo v celoti izpolnjene.
Slovenski prašičerejci so na sejmu Agra v Gornji Radgoni, ko tradicionalno poteka dan prašičerejcev, na razstavnem prostoru ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opozorili na težave, s katerimi se v svoji panogi soočajo, izrazili pa so tudi nestrinjanje z novelo zakona o zaščiti živali, ki govori o kastraciji pujskov.
Kot je povedal Alojz Varga, predsednik Slovenske zveze prašičerejcev, so zaradi odnosa kmetijskega ministrstva in slovenske vlade ter zaradi zakona o zaščiti živali, ki je bil po njihovem mnenju pripravljen brez stroke, mirno izrazili nezadovoljstvo. "Na sejmu je bila prikazana strategija razvoja slovenskega kmetijstva do leta 2040, ki kaže, da takrat prašičereje v Sloveniji več ne bo oziroma bo zelo okrnjena. Bojimo se, da bo zakon o zaščiti živali pripomogel k uresničitvi te slabe napovedi, zato smo z več transparenti danes izrazili nezadovoljstvo."
Izgube pujskov bodo večje
Prašičerejce moti predvsem način, na katerega bodo po noveli zakona morali v prihodnje kastrirati pujske. Ta namreč pravi, da bo od 1. januarja 2026 v Sloveniji prepovedana kirurška kastracija pujskov do sedmega dne starosti brez uporabe anastezije in analgezije. "Do sedaj smo pujske kastrirali po evropski uredbi in po vzoru drugih evropskih držav, ki je predpisovala kastriranje do sedmega dneva starosti kirurško. Pri tem nismo imeli nobenih izgub, prav tako so pujski takoj šli nazaj k materi, sesali mleko in brez posledic živeli naprej. Prepričani smo, da bo anastezija pustila večje posledice pri pujskih, kajti njihovo prebujanje v porodnem boksu bo trajalo dlje časa, v tem času bo prišlo do poleganja, več pujskov se ne bo niti zbudilo," je prepričan Varga.
V primeru, da bodo kastracije odslej izvajali veterinarji, se ne bo upošteval niti 72-urni biovarnostni premor, kar pomeni, da se lahko v čredo k plemenskim živalim vnese marsikatera bolezen, kar bi lahko pomenilo konec slovenske prašičereje, to pa zagotovo ni nikomur v interesu. "Stroka je prav tako predvidela, da bo z novim zakonom do 28 odstotkov izgub pujskov, kar pa si v tej situaciji, v kateri je prašičereja, tega ne moremo dovoliti."
Ministrstvo jim je prisluhnilo
V času sprejemanja zakona po besedah Varge ni bil sklican noben svet za živinorejo, katerega član je, so pa trikrat pozvali pristojno ministrstvo, naj jih vključi v sodelovanje pri sprejemanju zakona. Prosili so tudi za srečanja, do katerega je prišlo šele na sejmu Agra, ko jih je sprejela državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Maša Žagar. Ta jim je obljubila, da se bodo v najkrajšem možnem času sestali na ministrstvu ter se dogovorili, kako naprej, predvsem pa kako se bo izvajala novela zakona.
"Upamo, da bo prevladal zdrav razum in da bomo na koncu zadovoljni tako rejci, ki bomo lahko še naprej opravljali klasične kastracije z analgetikom do sedmega dne starosti, kot zakonodajalci. Vsi smo za to, da povečamo dobrobit živali,"tako Varga.
Povabilo na sestanek pričakujejo do 15. septembra, prav tako zahtevajo, da na sestanku sodeluje tudi stroka. V primeru, da ne bo prišlo do nobenega konsenza, bodo nadaljevali stavkovne zahteve. Sodelovali bodo namreč tudi na vseslovenskem protestu, ki ga je napovedala Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. "Poudarjam, da bomo kmetje na cestah vztrajali tako dolgo, dokler ne bodo izpolnjene vse naše zahteve in odpravljene vse ovire, ki močno bremenijo razvoj in obstoj slovenskega kmetijstva. Naše zahteve so namreč v korist slovenskim pridelovalcem, slovenski živilskopredelovalni industriji, stroki, predvsem pa slovenskemu potrošniku," je še povedal Alojz Varga.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
