Profimedia

Pred kratkim mi je med brskanjem po spletu ta naplaknil nadvse zanimiv videoposnetek predstavitve aktivnega vzmetenja na nekem kitajskem avtomobilu. Vozilo se je z normalno hitrostjo suvereno zapeljalo čez celo serijo drobno nanizanih cestnih izboklin (ležečih policajev), brez da bi se pri tem polila kapljica polnih kozarcev šampanjca, ki so bili v piramidni obliki naloženi na pokrovu motorja oziroma tam, kjer bi se v motornem vozilu spredaj nahajal motor. Sploh nisem podvomil, da ne bi šlo spet za neko novo kitajsko tehnologijo, ki je predvsem v zadnjem desetletju tako napredovala, da nas niti več ne preseneča, ko smo priča vodilnim v razvoju na področju mobilne tehnologije, električnih vozil, umetne inteligence in še bi lahko naštevali. Ker mi radovednost ni dala miru, sem šel malce globlje raziskat, za kaj gre, in ugotovil, da zadeva sploh ni tako nova, saj so jo že leta 1980 začeli razvijati pri podjetju Bose, ki je znano predvsem po vrhunskih izdelkih s področja avdio tehnologije. In kakšna je povezava med zvočniki in avtomobilskim vzmetenjem? Gre za sistem aktivnega vzmetenja, zasnovanega za izboljšanje udobja in vodljivosti vozila z uporabo napredne programske opreme, senzorjev in elektromehanskih komponent, ki služijo za realizacijo signala v želeno dejanje. Visokotehnološka rešitev, ki je sedaj v lasti podjetja ClearMotion, se podobno kot zvočnik na glasbo v realnem času na podlago odziva veliko hitreje kot klasično ali celo elektronsko nadzorovano vzmetenje. Rezultati so milo rečeno neverjetni. Obstajajo posnetki, v katerih vozilo dobesedno strese s sebe sneg kot neki kuža, ki se je pravkar okopal. Avto, ki zapelje po stopnicah, ne da bi pri tem imel občutek, da bo vsak hip razpadel. To, kar je bil v seriji Knight Rider govoreči vsemogočni črni pontiac firebird z imenom KITT, ki je zvesto služil glavnemu junaku Michaelu Knightu (David Hasselhoff), postaja resničnost za vsakogar, ki bo pripravljen malo globlje seči v žep. Avtonomna vozila, ki se odzivajo na govor in, tako kot v omenjeni seriji, brez težav tudi na pametno ročno uro, niso več znanstvena fantastika. Podjetje ClearMotion je odprlo svojo tovarno na Kitajskem in premierno začelo s proizvodnjo vzmetenja za kitajsko luksuzno električno vozilo znamke Nio ET9, ki naj bi postalo kitajski konkurent samemu vrhu nemških električnih luksuznih vozil.

Še vedno pa se sprašujem, ali smo že tako daleč, da zaupamo kitajski tehnologiji. V preteklosti (predvsem v 90. letih prejšnjega in v prvih letih 21. stoletja) je bilo dojemanje kitajske tehnologije na Zahodu in tudi v Sloveniji pogosto skeptično ali celo prezirljivo. Kitajski izdelki so bili povezani s stereotipi o nizki kakovosti, kopiranju in poceni masovni proizvodnji. Kitajska je bila od nekdaj znana po »reverse engineeringu« (rekonstrukcija izdelka na podlagi njegove analize). Eno takih kitajskih podjetij je Behringer, ki je precej kontroverzno ime v svetu glasbene opreme. Znani so po tem, da ponujajo cenovno dostopne kopije znanih (pogosto precej dražjih) glasbil, sintetizatorjev, mešalnih miz, efektov in druge opreme. Večina njihovih izdelkov posnema starejše, nezavarovane patente, zato to, kar počnejo, formalno ni nezakonito. Vendar gre za moralno vprašanje, saj profitirajo na račun inovacij drugih podjetij. Behringer je danes del Music Tribe korporacije, ki je s svojim enormnim kapitalom odkupila tudi nekaj priznanih znamk (Midas, Klark Teknik, TC Electronic …). Tako so iz »kopircev« postali tudi legitimni proizvajalci, podobno kot je podjetje Lenovo kupilo IBM ThinkPad. Po letu 2010 je Kitajska začela radikalno spreminjati svoj status s projekti, kot je Huawei in njegova vodilna vloga v 5G tehnologiji, DJI ima globalni monopol na trgu civilnih dronov, električna vozila znamk BYD, Nio, XPeng pa so nedvomno konkurenca Tesli. Kitajski vesoljski program je eden najambicioznejših in najhitreje razvijajočih se na svetu, s strateškim poudarkom na samooskrbi, vojaških aplikacijah in znanstvenem napredku.

Danes Kitajsko v večini primerov ne dojemamo več kot poceni kopijo, temveč kot tehnološko velesilo. In na koncu ni važno, kdo je izumil ognjemet – važno je, kdo ga je naredil za dva evra in poslal brez poštnine.