Kolumna: (Ne)rešljiv problem sodobne družbe
Izobraževanje in ozaveščanje tako ostajata temeljni orodji za reševanje problematike odpadkov, tako za organe pregona kot tudi nas, posameznike.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Odpadki so eden največjih izzivov sodobne družbe, saj dnevno nastajajo v ogromnih količinah. V Sloveniji na letni ravni proizvedemo približno 11 ton odpadkov, od tega je ena tretjina (pribl. 3,5 tone) komunalnih. Razvoj industrije, potrošništva in hitrega načina življenja je povzročil, da ljudje proizvajamo vedno več smeti. Z njimi nismo samo zasmetili našega planeta zemlje, ampak vse kaže, da počasi prodirajo tudi v vesolje, na kar opozarja vesoljska kriminologija. Kljub številnim spodbudam za ločevanje in recikliranje še vedno velike količine smeti končajo na odlagališčih, kjer se razkrajajo tudi več desetletij.
Ekološka kriminologija že več kot štiri desetletja opozarja na negativne vplive in posledice ekološke kriminalitete za okolje in ljudi. Ta omogoča hitre in velike zaslužke ob majhnem tveganju za odkritje in kaznovanje storilcev. Posebej izstopajo nevarni in e-odpadki, ki kriminalnim združbam omogočajo več deset ali sto tisoč evrov dobička v samo enem izpeljanem »poslu«.
Zaradi tega so lahko odpadki resna grožnja okolju in vsem živim bitjem, tudi ljudem. Čeprav se na prvi pogled zdi kot način za hitro zmanjšanje stroškov ravnanja z odpadki, v resnici povzroča dolgoročne okoljske, gospodarske in družbene posledice, ki močno presegajo morebitne kratkoročne koristi. V okviru Evropske unije je ravnanje z odpadki strogo regulirano, saj to področje neposredno vpliva na kakovost življenja, varovanje naravnih virov in zdravje ljudi. Tudi v Sloveniji zakonodaja jasno določa, da morajo biti odpadki ustrezno zbrani, obdelani in odstranjeni prek pooblaščenih podjetij. Kljub temu se še vedno pojavljajo primeri nezakonitega odlaganja, saj gre za izjemno dobičkonosno kriminalno dejavnost.
Že desetletja pri svojem delu opažam, da ljudje (žal) pogosto ne vedo, da jim je že z Ustavo Republike Slovenije zagotovljena pravica do zdravega življenjskega okolja. Leta 2017 smo dodali še pravico do dostopa do pitne vode. Gre za človekove pravice, ki jih je država dolžna zagotavljati svojim državljanom. Če na ekološko kriminaliteto in njene posledice pogledamo s te perspektive, se resnost povzročene škode popolnoma spremeni. Saj naenkrat ne gre samo za onesnaženje okolja, ampak tudi za kršitev človekovih pravic ljudem, ki živijo na tem območju in so izpostavljeni okoljski škodi ter ne nazadnje viktimizirani.
Ena glavnih težav nezakonitega odlaganja je okoljska škoda. Stroške sanacije onesnaženih območij pogosto plačajo občine ali država, torej davkoplačevalci. Ne smemo zanemariti niti družbenega vidika. Nezakonito odlaganje zmanjšuje kakovost bivanja in občutek varnosti v lokalnih skupnostih. Hkrati spodkopava zaupanje v pravni sistem in podjetja, ki ravnajo odgovorno. Zato se v mnogih državah, tudi v Sloveniji, krepi nadzor, uvajajo sledilni sistemi za odpadke in spodbujajo bolj trajnostne prakse.
Alternativa nezakonitemu ravnanju je razvoj krožnega gospodarstva, kjer se odpadki obravnavajo kot vir surovin. Reciklaža, ponovna uporaba in inovativne tehnologije predelave omogočajo, da ravnanje z odpadki postane tudi gospodarska priložnost, vendar v okviru zakonitih in okolju prijaznih praks.
Čeprav so odpadki pogosto obravnavani kot problem, so lahko ob pravilnem ravnanju tudi priložnost. Ob pravilni obravnavi lahko postanejo pomemben vir surovin in energije. Recikliranje omogoča, da materiale, kot so papir, steklo, plastika in kovine, ponovno uporabimo in s tem zmanjšamo potrebo po izkoriščanju naravnih virov. Poleg tega se vse bolj uveljavlja koncept krožnega gospodarstva, ki spodbuja ponovno uporabo, popravilo in predelavo izdelkov.
Organske odpadke lahko kompostiramo in jih uporabimo kot naravno gnojilo, medtem ko lahko iz nekaterih odpadkov pridobivamo energijo. Takšen pristop ne le zmanjšuje količino odpadkov, ampak odpira tudi nove možnosti za razvoj gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest. Čeprav obstajajo številne tehnične rešitve za ravnanje z odpadki, je ključ do dolgoročnega izboljšanja predvsem v izobraževanju in ozaveščanju ljudi.
Izobraževanje ima pri reševanju problematike odpadkov izjemno pomembno vlogo. Že v zgodnjem otroštvu se učimo pravilnega ravnanja z odpadki, kot so ločevanje, zmanjševanje količine smeti in ponovna uporaba izdelkov. Šole imajo pri tem posebno vlogo, saj lahko z različnimi predmeti in projekti učencem predstavijo pomen varovanja okolja. In poudariti je treba, da slovenski vrtci in šole to nalogo opravljajo več kot odlično.
Kot profesorica sem navdušena nad vsako novo generacijo študentov, saj so vedno bolj okoljevarstveno informirani. Šele ko posameznik razume posledice svojih dejanj, je bolj verjetno, da bo ravnal odgovorno. K izobraževanju je treba dodati tudi ozaveščanje, saj dosega širšo populacijo. Mediji, kampanje in različne okoljske pobude opozarjajo ljudi na nevarnosti nepravilnega ravnanja z odpadki. Pomembno je, da ljudje razumemo, da naša dejanja vplivajo na okolje in prihodnje generacije. Ne, ni nepomembno, kakšen planet bomo zapustili našim otrokom in vnukom. Tudi oni sanjajo dolgo in lepo življenje … Kot smo ga mi.
Izobraževanje in ozaveščanje sta uspešna, ko človek spremeni svoje navade. Ljudje se začnemo odločati za izdelke z manj embalaže, uporabljamo večkratne vrečke in posode ter skrbneje ravnamo z odpadki. Takšne spremembe v vedenju posameznikov lahko na dolgi rok bistveno pripomorejo k reševanju problematike odpadkov. Pomembno vlogo imajo tudi podjetja in država. Podjetja lahko z izobraževalnimi kampanjami spodbujajo odgovorno ravnanje svojih potrošnikov, država pa mora zagotoviti dostopne informacije in učinkovite sisteme ravnanja z odpadki. Organizacija delavnic, čistilnih akcij in okoljskih projektov dodatno prispeva k večji ozaveščenosti ljudi. Čeprav je na začetku lahko težko, je pomembno, da vztrajamo.
Odpadki so nedvomno večplastno vprašanje. Po eni strani ogrožajo naravo in zdravje ljudi, na drugi strani ponujajo številne priložnosti za razvoj in trajnostno prihodnost. Žal nezakonito odlaganje odpadkov ostaja ena največjih ovir pri reševanju tega problema. Če bomo komunalne odpadke porabili v krožnem gospodarstvu, kot surovino, ne bo ostanka odpadkov, ki bi povzročali težave zaradi odlaganja ali predelave.
Izobraževanje in ozaveščanje tako ostajata temeljni orodji za reševanje problematike odpadkov, tako za organe pregona kot tudi nas, posameznike. Le če bomo razumeli pomen odgovornega ravnanja, bomo lahko zmanjšali negativne vplive na okolje in ustvarili bolj trajnostno prihodnost za vse. Samo tako bodo odpadki postali vir oziroma priložnost in ne breme.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
