Tožba proti Suzani Lukovnjak še brez epiloga, zaslišali bodo še tri priče
Danes zaslišanih sedem prič, med njimi tudi župana Murske Sobote in Beltinec
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Na okrožnem sodišču v Murski Soboti se je danes nadaljevala obravnava v zadevi Suzana Lukovnjak, proti kateri je Pokrajinska in študijska knjižnica (PiŠK) Murska Sobota oziroma zakonita zastopnica te pravne osebe, direktorica Klaudija Šek Škafar, vložila zasebno tožbo. Lukovnjakova, kakor ji je očitano, naj bi namreč v javnem pismu županu MO Murska Sobota Damjanu Anželju februarja lani kot zastopnica sindikata Glosa Pišk navajala neresnice, s tem pa domnevno škodila ugledu knjižnice.
Na prvi obravnavi februarja sta bila kot priči zaslišana namestnik direktorice Albert Halasz in tajnik ter predsednik sindikata Glosa Mitja Šuštar, danes pa je bilo zaslišanih še sedem prič. Še pred zaslišanjem prve je obramba predložila novo dokazno gradivo v zvezi s krajevnimi knjižnicami, ki spadajo pod PiŠK, ki ga je sodnica Natalija Goldinskij Husar sprejela.
Prvi je na prostor za priče stopil predsednik sveta zavoda knjižnice Roman Ratkai. Kot je izpovedal, dela svet zavoda knjižnice ves čas v skladu s svojimi pristojnostmi, kar pomeni tudi, tako Ratkai, da se ne vmešavajo v delo ostalih organov, tj. v delo vodstva knjižnice in delo strokovnega sveta. Na vprašanje odvetnice, ki zastopa toženo Suzano Lukovnjak, ali je svet zavoda sprejel in vodstvu PiŠK naložil konkretne ukrepe v zvezi z očitanimi mu zadevami, omenjenimi v pismu županu, Ratkai ni dal jasnega odgovora, temveč je odgovaril le, da je svet zadeve obravnaval in sprejel sklepe o seznanitvi. Na vprašanje odvetnika tožeče stranke, torej PiŠK, ali je svet zavoda kdaj ugotovil, da bi imela knjižnica kakršne koli od očitanih težav, pa je odgovoril nikalno.
Naslednji se je na prostoru za priče znašel župan MO Murska Sobota Damjan Anželj. Kot je dejal, ga je prejeto pismo začudilo in da se sindikat spušča v stvari, za katere po njegovem mnenju ni pristojen, poleg tega pa je dejal tudi, da kot župan nima pristojnosti vmešavati se v delo in neodvisnost sveta zavoda ter vodstva knjižnice. »Knjižnica nemoteno deluje, nobena inštitucija nas ni opozorila, da bi bilo kar koli narobe – poslovanje po naših podatkih ni ogroženo,« je dejal in dodal še, da pred prejemom pisma ni nihče od zaposlenih nikdar stopil v stik z njim in mu predstavil težav, ki naj bi se znotraj zavoda domnevno dogajale.
Kasneje, ko je pred sodnico stopila Jasna Horvat, nekdanja direktorica PiŠK, danes pa ena od zaposlenih, pa smo prisotni na obravnavi slišali nekaj drugega. Kot je izpovedala Horvatova, se je osebno oglasila v pisarni župana Anželja približno tri tedne, preden je sindikat Glosa PiŠK poslal omenjeno pismo, in mu tudi predstavila težave. Anželj je sicer dejal še, da so določene zadeve v zvezi z dogajanjem v PiŠK potencirane in zanje ni dokazil, tudi z namenom, da se razburi javnost. Povedal pa je tudi, da je poleg pisma sindikata Glosa PiŠK dobil še eno pismo, v katerem pa naj bi bili podpisi ostalega dela zaposlenih v PiŠK, ki niso v sindikatu in se z napisanim v dotičnem pismu ne strinjajo.
Enako je izpovedal župan Občine Beltinci Marko Virag, naslednji med zaslišanimi pričami, čeprav niti eden od županov omenjenega pisma »nasprotnega pola« ni predočil sodišču. Kot je še dejal Virag, sta župana poskušala umiriti zadeve z mediacijskimi sestanki, vendar so te šle naprej in »v zadnjih dveh letih eskalirale«. Dodal je še, da je po oceni občinskega sveta Občine Beltinci delo sveta PiŠK dobro.
Kaj konkretno zaposleni očitajo vodstvu?
Na prostor za priče so bili pozvani tudi prvi štirje podpisniki pisma županu MOMS, ki so zaposleni v knjižnici in tudi člani sindikata Glosa PiŠK: Ivo Podojsteršek, Vesna Radovanovič, Jasna Horvat in Andrej Pavlič. Kot so izpovedali, je bilo pismo županu poslano zato, ker so se po njegovi izjavi na seji mestnega sveta, da sta znotraj PiŠK nastala dva pola in da knjižnica ne bi smela biti polje političnih obračunavanj, počutili izzvane, da pojasnijo, kaj se v knjižnici dogaja. Bili so enotni, da je bilo pismo dobronamerno, da se izboljša stanje v knjižnici, niso pa želeli z njim očrniti ugleda ustanove, kot jim to očita vodstvo knjižnice. Podojsteršek je nato predstavil konkretne podatke v zvezi z zadevami, izpostavljenimi v pismu; največ govora je bilo glede kadrovske strukture, bibliobusa, kompetenčnih vsebin, preimenovanja krajevnih knjižnic v premične zbirke in organizacije dela znotraj zavoda.
Spomnimo: sindikat Glosa PiŠK je v pismu navedel, da se število zaposlenih manjša, tiste, ki so odšli z delovnega mesta, nadomeščajo kadri, ki imajo nižjo stopnjo izobrazbe, vodstvu očitajo tudi negativno selekcijo pri izbiri kandidatov. Zaposlovanje pod vodstvom Šek Škafarjeve, tako Podojsteršek, je kaotično, knjižnica ima trenutno zaposlenih manj, kot to predvideva kadrovski načrt. Po odhodu Klaudije Sedar, ki je bila v PiŠK zaposlena kot domoznanka, je knjižnica šele po letu in pol zapolnila njeno delovno mesto. V času, ko je opravljal bibliotekarske izpite, je vodstvo odpustilo oziroma ni podaljšalo delovnega razmerja Petru Škrabanu, saj izpita ni opravil do določenega roka. Opravil ga je, kot je bilo povedano na obravnavi, pet dni po tem, ko so ga odpustili, PiŠK pa ga kasneje ni več zaposlila, temveč je namesto njega zaposlila knjižničnega manipulanta. Po upokojitvi višje knjižničarke Terezije Antolin, ki je imela licence za katalogizacijo, je bila zaposlena Klaudija Šeruga, ki te licence po novem pravilniku niti ne more pridobiti, saj nima univerzitetne bibliotekarske izobrazbe. Kot je kasneje povedal tudi Andrej Pavlič, je v PiŠK pred desetimi leti delovalo šest katalogizatorjev, trenutno zaradi odsotnosti sodelavke to delo opravlja sam, nekaj pa ga za PiŠK opravijo tudi zunanje institucije. Kot sporna je bila navedena tudi zaposlitev Lidije Kreft, ki je hkrati tudi predsednica strokovnega sveta PiŠK, na razpisano mesto višjega knjižničarja, saj ni imela predhodnih bibliotekarskih znanj.
V zvezi z bibliobusom so priče pojasnile, da je bil nakup novega bibliobusa v načrtu že v času vodenja prejšnje direktorice Jasne Horvat. Kot je izpovedala Horvatova, so bili dokumenti že pripravljeni, PiŠK je bila v tistem času takoj za koprsko knjižnico tista, ki bi dobila sredstva ministrstva za kulturo za nakup novega vozila. »Kaj se je s temi papirji zgodilo, ne vem. Verjetno se jih je pospravilo v predal,« tako Horvatova.
Vsi štirje zaposleni so izpovedali tudi, da pogrešajo sestanke z direktorico, saj da v času njenega vodenja knjižnice ni bil sklican niti en sestanek z zaposlenimi. Kot je povedal Andrej Pavlič, so bili v preteklosti vajeni, da se z direktorico oziroma direktorjem srečujejo vsaj enkrat na teden na sestanku, kjer lahko vsak od zaposlenih poroča o svojem delu, težavah, kaj predlaga, prav tako je prejšnje vodstvo zaposlene redno seznanjalo z vsem, kar je bilo povedanega na sejah sveta zavoda in sicer. Komunikacije med direktorico Šek Škafarjevo in zaposlenimi, razen z najožjim krogom nekaterih zaposlenih, ni, tako zaposleni pridejo do informacij le prek pogovora s sodelavci. Priče so sicer potrdile, da je Šek Škafarjeva v e-poštnem sporočilu navedla in pozvala zaposlene, da se lahko kadar koli obrnejo nanjo.
Jabolko spora so tudi štiri krajevne knjižnice, ki so se po novem pravilniku o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti spremenile v premične zbirke, saj ne dosegajo več zahtevanih standardov za krajevne knjižnice, kot sta denimo obratovalni čas in izobrazbena struktura kadra v teh knjižnicah. Očitek se nanaša na to, da zaposleni o spremembi krajevnih knjižnic v premične zbirke niso bili obveščeni s strani vodstva oziroma knjižnica ni pravočasno poskrbela za to, da do te spremembe ne bi prišlo. »Dvignili so se standardi, ki jim mi nismo sledili, knjižnice, ki so na dvojezičnem območju, bi seveda morali razvijati za njihove uporabnike,« je bil jasen Podojsteršek.
Največ je o tem, kako PiŠK ne sledi razvoju drugih knjižnic, izpovedala Vesna Radovanovič, ki je v PiŠK zaposlena že 40 let in kot knjižničarka tudi obiskuje druge slovenske knjižnice. »V drugih knjižnicah, ki so po statusu nižje od naše, ki spada med deset osrednjih območnih knjižnic, imajo denimo že vzpostavljeno tehnologijo RFID, bralnike, knjigomate in podobno,« je dejala, med drugim pa tudi to, da nobena od stvari, ki jo je predlagala vodstvu, doslej ni bila uvrščena v program dela. »Poleg tega se o določenih stvareh, ki me motijo, ne upam več z nikomer pogovarjati, saj mi je bil vročen opomin, ker sem na glas povedala določene stvari tako, kot so.«
Po zaslišanju prič je zastopnik tožeče stranke sodnici predlagal, da se zaslišijo še štiri priče – zaposlene v PiŠK, saj da je treba predstaviti še drugo plat zadeve. Sodnica je na koncu sprejela odločitev, da eno od predlaganih prič izloči, pred zagovorniški pult pa bo povabila Aleša Mihoriča, Klaudijo Šeruga in Lidijo Kreft, ki niso člani sindikata Glosa. Naslednja obravnava je predvidena za 10. junij.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
