Maja Hajdinjak

V Pomurskem muzeju Murska Sobota je na ogled razstava z naslovom Dialog treh pokrajin. Skupaj so jo pripravili trije pokrajinski muzeji, Posavski muzej Brežice, Muzej Ribnica in Pomurski muzej Murska Sobota, pripoveduje pa zgodbe posameznikov, ki so s svojim delom pustili pomembno sled v posamezni pokrajini, ustvarja dialog med predstavljenimi osebnostmi in spodbuja dialog med temi tremi pokrajinami. Avtorici vsebin pomurskega dela razstave sta Jelka Pšajd in Tadeja Andrejek.

Maja Hajdinjak

Kot je povedala Pšajdova, je pobudo za sodelovanje pred dvema letoma dal Posavski muzej. Ta je leta 2023 z Muzejem Ribnica oblikoval razstavo Dialog dveh pokrajin, vsebinsko pa je razstava zastavljena tako, da se lahko sodelovanju pridružijo različne regije oziroma muzeji, kar je tudi namen. Pri izboru osebnosti iz Pomurja, je dejala Pšajdova, sta z Andrejkovo sledili predhodnemu izboru kolegov iz drugih dveh muzejev. »Poskušala sem čim bolj vsebinsko slediti osnovi. Druga muzeja sta denimo predstavila ustanovitelje muzejev, jaz pa sem izbrala prleškega zbiralca Ludvika Rudolfa, ker se mi zdi pomembno poudariti, da so za naš muzej poleg muzejske dediščine pomembni tudi zasebni zbiralci, ki ohranjajo etnološko zgodovinsko dediščino, hkrati pa to tudi zapustijo muzeju. Kot drugo sem izbrala babico Miro Časar, tudi zaradi tega, ker sta oba druga muzeja predstavila babici, s tem pa tudi pomembnost vloge žensk na podeželju in pomen izobraževanja. Kot tretjo pa je kolegica Tadeja Andrejek izbrala Frido Kovač, ker so tudi kolegi predstavljali pomembne ženske, ki so pustile kulturne sledi,« je razlagala etnologinja in dodala, da je med pokrajinami opaziti več podobnosti kot razlik.

Maja Hajdinjak

Babica na mopedu

Frida Kovač je bila nabožna pisateljica iz Gornjih Slaveč. Rodila se je v Leobnu leta 1908, med prvo svetovno vojno je z družino živela v Ljubljani. Po smrti očeta sta se z mamo preselili v Gradec, kjer je obiskovala meščansko šolo, zatem pa nadaljevala še izobraževanje za trgovce. Leta 1928 se je poročila s Karlom Kovačem, ki je bil evangeličanski duhovnik, in se preselila v Gornje Slaveče. Tam se je tudi začela njena literarna pot – hitro se je naučila prekmursko in tudi madžarsko, svoje prispevke pa najprej objavljala v časopisu Neue Zeit, kasneje pa še v Düševnem listu in Evangeličanskem koledarju. Od leta 1937 je objavljala podlistke v Mariborskem večerniku, njena dela pa so izhajala tudi v Mladem Prekmurcu, za kar je poskrbel Miško Kranjec. Izdala je roman Mati, medtem ko roman Nesrečnik zaradi druge svetovne vojne ni nikoli izšel v knjižni obliki. Tudi po vojni je pripravljala zapise za Evangeličanski koledar in napisala dramo z naslovom Kruh. Njen literarni opus je bil namenjen predvsem domačemu človeku. Umrla je leta 1996.

Maja Hajdinjak

Ludvik Rudolf (1944) od Male Nedelje, ki ga domačini poznajo kot »malega Ludvika«, je ljubiteljski zgodovinar in etnolog ter zbiralec ljudske dediščine. Več kot tri desetletja je ohranjal in skrbel za lokalno dediščino. Zapisoval je pripovedi posameznikov, zbiral predmete etnološke in zgodovinske vrednosti, arhivsko gradivo, kot so pisma, fotografije, listine, razglednice, podobice idr., ter fotografiral spremembe in starožitnosti v svojem kraju. Na razstavi izvemo še, da je bil cerkveni ključar in poskrbel za obnovo cerkve, bil je vodja ljudskih pevcev Fantje od Male Nedelje, ohranjal je stike s porabskimi pevci, bil pa je tudi prostovoljec in član več društev. Vse to je počel ob delu na kmetiji in skrbi za bolno ženo, bil pa je tudi vaški »živinozdravnik«, rezal in čistil je kopita goveda pri Mali Nedelji. Je avtor monografije Nekaj besed o Mali Nedelji in njenih ljudeh, knjiga ima kar 600 strani, izdal pa je tudi pesniško zbirko Iz preteklosti v sedanjost za prihodnost. Na razstavi si lahko ogledamo lončeni model za peko pogače z reliefnimi inicialkami JK iz Rudolfove zbirke.

Maja Hajdinjak

Mirjana (Mira) Časar (1937) je bila poklicna (cejska) babica. Babiško šolo je obiskovala v Ljubljani in jo leta 1957 tudi končala, nakar se je vrnila v domače Prekmurje kot štipendistka Zdravstvenega doma Murska Sobota. Z dvajsetimi leti je začela delati v okolici Murske Sobote, kasneje pa na Goričkem, kjer je delala vse do upokojitve. Najprej se je po terenu vozila s kolesom, kasneje z mopedom in nazadnje z avtom. Kljub temu da je v Murski Soboti bila porodnišnica, so ženske še rojevale doma. Prav tako je pri porodih na domovih spremljala Rominje, pomagala je pri porodih, skrbela za nosečnice, porodnice in novorojenčke. V 36 letih tega poklica je poskrbela za okrog 800 porodov na domu in opravila 60.000 obiskov. Pomurski muzej hrani aparat za merjenje krvnega tlaka, ki ga je Časarjeva uporabljala pri svojem babiškem in patronažnem delu.

Iz preostalih dveh pokrajin najdemo na razstavi zgodbe babic Francke Starc in Marije Maznik, učitelja, zbiralca in muzealca Janka Trošta, muzealcev Ive in Franja Stiplovška, gospodarstvenice in mecenke Josipine Hočevar ter redovnice in kuharice Marije Ilc, bolj znane kot sestra Vendelina.

Maja Hajdinjak

Rokodelstvo v praksi

Dan po odprtju razstave so v muzeju pripravili tudi rokodelski delavnici, na kateri so učenci 5. razreda OŠ I Murska Sobota spoznavali rokodelsko zapuščino Ribnice in Brežic. Tam smo ujeli tudi muzejsko svetovalko iz Muzeja Ribnica Marino Gradišnik, ki je pojasnila, da je bila pobudnica medinstitucionalne razstave pred leti Alenka Černelič Krošelj iz Posavskega muzeja Brežice. Tako so leta 2023 v Ribnici gostili razstavo Dialog dveh pokrajin, na kateri so predstavili po devet osebnosti iz posamezne pokrajine. »Že takrat se mi je zdelo zelo zanimivo, saj razstava dobi kar neko drugo energijo, ko gledaš ljudi, ki so se ukvarjali s podobnimi stvarmi na različnih koncih naše države. Razstava je bila tudi zelo dobro sprejeta v javnosti in tako je prišla ideja, da sodelovanje razširimo.« Na delavnicah so gostili mojstrico izdelovanja cvetja iz papirja iz Brežic ter mojstrico pletenja košar iz Ribnice. Kot je pojasnila Mateja Huber, vodja pedagoškega programa v Pomurskem muzeju, imajo vse tri pokrajine sorodne spretnosti. »Tudi pri nas poznamo izdelovanje cvetja iz papirja in tudi pri nas se plete, s tem da v Ribnici pletejo iz leskovih viter, pri nas pa je bolj popularna vrba.«

Maja Hajdinjak