Maja Hajdinjak

Konec avgusta so se začeli letošnji Evropski dnevi judovske kulture (EDJK), vseevropski projekt, ki poteka od leta 2000. Z njim si organizatorji po vsej Evropi prizadevajo osvetliti raznolikost in bogastvo judovstva ter njegov zgodovinski pomen v lokalnem, regionalnem in nacionalnem okolju s pripravo različnih dogodkov, ki potekajo po vsej Evropi sočasno, obenem pa spodbujajo vrednote, kot so dialog, (s)poznavanje in priznavanje drugačnega ter izmenjava. Slovenija letos zaznamuje 20-letnico sodelovanja pri projektu EDJK.

Evropski dnevi judovske kulture so letos posvečeni temi Ljudstvo Knjige, številni dogodki pa so in bodo potekali tudi v Pomurju. Na gradu Negova so tako v ponedeljek, ko je tam potekal tudi krajevni sejem ob »mali maši«, odprli gostujočo razstavo Muzeja judovske kulture iz Bratislave z naslovom Ženske in podnaslovom Zgodbe žensk, ki so vplivale na svet.

Maja Hajdinjak

Znanstvenice, umetnice in poslovne ženske

Razstava pripoveduje o desetih navdihujočih ženskah judovskega rodu, ki so povezane z današnjim slovaškim ozemljem – bodisi so bile tam rojene, so tam živele ali pa so bile slovaškega rodu – in katerih delo je seglo tudi v mednarodni prostor. Izbor na razstavi predstavljenih osebnosti je bil kar precejšen izziv, avtorji razstave pa so se pri tem usmerili na predstavnice različnih področij znanosti in umetnosti in poslovnega sveta. Razstava je bila v Sloveniji prvič na ogled leta 2024 v Sinagogi Maribor, v Negovi jo je predstavil direktor te institucije Boris Hajdinjak.

Najdemo zgodbo Berthe Pappenheim, ki je bila začetnica judovskega feminističnega gibanja v Berlinu in aktivistka gibanja za spodbujanje enakopravnosti spolov. V zgodovino se je najbolj zapisala s svojim bojem proti prisilni prostituciji. Njen pomen je dolgo let po smrti priznala Zahodna Nemčija, ki je njeno podobo leta 1954 natisnila na poštno znamko.

Melanie Klein je bila ena od utemeljiteljic psihoanalize in pionirka na področju analize otroške psihologije ter razvoja teorije odnosov s predmeti. Njen največji prispevek je pojasnitev zgodnjih duševnih procesov, ki oblikujejo človekov čustveni svet. Zelo inovativna je bila pri uporabi tehnik pri analizi otroške psihologije, njeno delo pa je nadaljevala hči Mellita Schmideberg, ki se je specializirala na področju psihologije storilcev kaznivih dejanj.

Maja Hajdinjak

Marie Pappenheim je bila revolucionarka na področju raziskovanja spolnosti in svetovanja o njej. Študirala je medicino, pisala poezijo ter izdala roman, o njeni žilici za pisanje pa priča tudi podatek, da je napisala libreto za opero Erwartung (Pričakovanje) Arnolda Schönberga. Leta 1982 je s psihoanalitikom Wilhelmom Reichom ustanovila Socialistično društvo za spolno svetovanje in raziskovanje spolnosti in leto pozneje še šest brezplačnih svetovalnih klinik za delavce, s čimer sta sprožila pravo revolucijo. V sodelovanju s psihoanalitičarko Annie Reich pa je napisala članek z naslovom Ali je splav škodljiv?, ki je sprožil ogorčenje v takratni pobožnjaški avstrijski družbi in policijske racije pri obeh avtoricah.

Zanimiva je tudi zgodba Estée Lauder, ustanoviteljice kozmetične hiše Estée Lauder, s pravim imenom Josephine Mentzer. Rodila se je v ZDA slovaškima priseljencema, vendar je zmeraj zanikala svoj izvor ter trdila, da izhaja iz evropske plemiške družine. Ker njeno prvotno ime ni zvenelo dovolj aristokratsko, je svoj otroški vzdevek Eszti spremenila v bolj francosko zveneče ime Estée. Po srednji šoli je najprej pomagala stricu, ki je bil kemik in je prodajal kreme, potem pa leta 1946 z možem ustanovila svetovno znano kozmetično hišo, poimenovano po njej. Revija Time jo je leta 1988 kot edino žensko uvrstila na lestvico dvajsetih najvplivnejših poslovnežev 20. stoletja.

Maja Hajdinjak

Na razstavi je predstavljena tudi zgodba igralke Ayelet Zurer. Igralsko kariero je začela v Izraelu, njen talent pa so opazili tudi v Hollywoodu. Debitirala je v filmu Stevena Spielberga München, igrala je v filmih Angeli in demoni, Točka prednosti, Adamovo vstajenje, Razsuti delci, Skriti, Jekleni mož … V filmu Milada je upodobila najbolj znano češkoslovaško žrtev stalinističnih procesov Milado Horakovo.

Anna Lesznai je bila ena najpomembnejših madžarskih pesnic in ključna osebnost madžarske umetniške avantgarde. Bila je vidna predstavnica madžarske secesije, leta 1911 se je pridružila najpomembnejši madžarski avantgardni skupini Nyolcak (Osem). Po preselitvi čez lužo je v New Yorku odprla svojo umetniško šolo in na njej tudi poučevala.

Irena Blühova je fotografinja, uvrščena v reprezentativno enciklopedijo kot ena od osebnosti, ki so vplivale na razvoj svetovne fotografije. Začela je s turistično fotografijo, pozneje pa se je posvetila socialnim vidikom družbe, kot so nerazvita podeželska območja, otroško delo, sezonski delavci in podobno. Sodi v skupino prvih slovaških fotografov.

Ružena Bajcsy je svetovno priznana strokovnjakinja za robotiko, ki jo je revija Discover uvrstila med 50 najpomembnejših žensk v znanosti. Na Pensilvanski univerzi je bila 30 let profesorica računalništva in inženirstva, ustanovila in vodila pa je tudi univerzitetni laboratorij za splošno robotiko in aktivno senzorično zaznavanje. V letih 2003–2005 je bila članica svetovalnega odbora ameriškega predsednika Georgea W. Busha za informacijsko tehnologijo.

Na razstavi so predstavljene še zgodbe Agneše Kalinove, prve dame češkoslovaške filmske kritike, Gerte Vrbove, mednarodno priznane znanstvenice fiziologinje z velikim doprinosom na področju elektrostimulacije, in Gisele Werbezirk, gledališke in filmske igralke ter pevke, ki je najprej zaslovela na domačih odrih, kasneje pa v Avstriji in Hollywoodu.

Še več dogodkov
V okviru EDJK se je oziroma se bo v Pomurju zvrstilo še več dogodkov.
Že 23. avgusta so v Šalovcih in Domanjševcih izvedli klezmer festival A Bisale Mazl/Košček sreče/Egy kis mázli. Pripravili so delavnico klezmer plesov s skupino Pallawatsch, ki je tudi nastopila, ob njih pa še skupina Hamsa band. Mark Krenn in Boris Hajdinjak sta pripravila vodenje po razstavi o Juliju/Gyuli Schönauerju, na ogled je bila tudi razstava risb Barbare Buchegger z naslovom Sinagoge vzhodne in srednje Evrope, uprizorjena je bila lutkovna predstava za mladino in odrasle Zgodbe iz Odese – Zgodba o mojem golobnjaku.V Pomurskem muzeju Murska Sobota so prejšnji teden odprli gostujočo razstavo Muzeja Medžimurja Čakovec z naslovom Vzgojeni za uspeh – družina Legenstein, o kateri je bilo lani oktobra v muzeju tudi predavanje.

V torek so v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota odprli gostujočo razstavo Sinagoge Maribor ter Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije z naslovom Slovenske taboriščnice v nacističnih koncentracijskih taboriščih, 7. oktobra pa sledi še predavanje Borisa Hajdinjaka na temo razstave.

11. septembra, bo knjižnica gostila še literarni dogodek z Brankom Šömnom, ki bo predstavil svojo zbirko novel z naslovom Človek, ki ga ni.18. septembra bo v prostorih Zveze kulturnih društev Lendava potopisno predavanje Tatjane Bogdan Sečnik z naslovom Judovska dediščina Szegeda, 10. oktobra pa bo v sinagogi koncert zasedbe Guitar Trio.