Sedaj, ko smo malce prespali stvari in so se vtisi polegli, si lahko v miru pogledamo, kaj vse se je dogajalo na letošnji Radenski noči, ki jo vsako leto v sodelovanju s partnerji pripravlja Mladinsko društvo Vrelec. Letos je bila Radenska noč posebna po tem, da je za razliko od prejšnjih let potekala v radenskem parku poleg amfiteatra, saj je lani postalo jasno, da je postal prostor na športnih igriščih ob osnovni šoli premajhen za množice obiskovalcev. Na koncertnem odru pa so tokrat nastopili izvajalci Žuta minuta, Zmelkoow, Elvis Jackson, Frishki, Samo Budna & Band in Dan D ter nam zapustili nekaj nepozabnih spominov. V svoj objektiv jih je ujel tudi fotograf Dani Mauko. In ja, mimogrede, vstop na oba večera je bil tako kot vedno spet prost.

Pomurski muzej Murska Sobota je ta teden pripravil muzejske delavnice.

Na Trgu kulture se je sinoči začela nova sezona Soboškega poletja. Obiskovalce je najprej navdušil slovenski plesni ansambel Triglav, ki s petjem in plesom že več desetletij ohranja slovensko kulturo v Kanadi. Ustanovljen je bil leta 1972, v Murski Soboti pa je nastopila skupina 25 plesalcev, ki veliko potuje po svetu. Za njimi je na oder stopila slovenska pevka Maja Keuc, ki sta jo spremljala Tilen Zakrajšek in Martin Vogrin. Predstavila je svoje hite kot tudi skladbe z novega albuma Sončnice, ki razkriva njeno igrivo lahkotnost, pozitivno energijo in globoko refleksijo, ki je plod bogatih življenjskih izkušenj. Fotografije Aleš Cipot.

Za udeležence likovnih delavnic je to že osma razstava, organizirana za širšo javnost.

Motivi, ki so jih mladi slikali na dežnike so bili povezani z Lendavo, njenimi simboli, značilnimi vzorci in motivi.

Profesor dr. Andrej Hozjan, raziskovalec zgodovine Prekmurja, tudi urednik monografije Pregled zgodovine Prekmurja in predsednik Fundacije Jožefa Klekla st., sopredseduje 51. mednarodnemu kulturno-zgodovinskemu simpoziju Modinci, ki ta teden poteka v Murski Soboti v prostorih prekmurske enote Pokrajinskega arhiva Maribor.

V Murski Soboti bo znova pestro.

Minulo soboto je v Dolini pri Lendavi potekal tradicionalni vaški dan. Dogodek, osredotočen na druženje, se je začel s pripravo različnih jedi v ekipah in s pokušino domačih peciv pod geslom Tako so pekle naše babice. Program je bil zelo pester, vključeval je malonogometni turnir, celodnevni otroški program, kulturne nastope in večerno zabavo ob glasbi. Kako so se imeli, si oglejte skozi fotografije Duška Benina.

Spodbujanje bralne pismenosti in kulture na vseslovenskem literarnem festivalu

Iran je država, na katero bomo vekomaj imeli lepe spomine. Tudi v 9-milijonski prestolnici ti vsakdo odzdravi in zaželi dobrodošlico.

Pomurski poletni festival se bo v Prireditvenem centru Poljana v Veliki Polani začel v soboto, 3. avgusta, in se zaključil v soboto, 10. avgusta.

Včeraj, 26. junija, se je z odprtjem razstav pričel 9. festival RePannonia. Križevci bodo tudi to leto do 30. junija prizorišče številnih zanimivih kulturnih, glasbenih in športnih dogodkov. V središču kraja so najprej odprli razstavo male galerijske plastike, svoja kiparska dela manjšega formata tam razstavljajo Lojze Burja, Robert Jurak, Sašo Jurak, Nedim Hadžiahmetović - Mafa, Boštjan Kavčič, Leopold Methans, Ariel Štrukelj in Brane Širca. Poleg teh so na ogled še t. i. veliki kiparski formati, poleg obeh Jurakov in Kavčiča sta svoja dela na ogled postavila še Špela Šedivy in Žiga Koritnik. Zadnji razstavlja osem fotografij velikega formata. Prvi dan festivala je sledil še zvočni sprehod Yamamayu OR poesis, na koncu pa so v prostorih nekdanje banke odprli še skupinsko razstavo štirih mladih umetnikov z naslovom Zaprem oči, preseneti me tema. Ta je del 5. festivala CestArt in bo po Križevcih prestavljena v Pavlovo hišo v Potrni. Več o RePannonii v prihodnji številki Vestnika.

V Gledališču Park v Murski Soboti se je včeraj začel folklorni festival Folkart, ki že več kot trideset let prikazuje tradicijske umetnosti sveta. Gre za enega najbolj prepoznavnih in najvidnejših evropskih ter svetovnih glasbeno-plesnih dogodkov oziroma folklornih festivalov. V Murski Soboti so se uvodoma predstavili člani folklorne skupine Taumata Whitireia iz Wellingtona na Novi Zelandiji ter člani folklorne skupine Grupo etnografico de Areosa iz Viana do Castelo s Portugalske. Novozelandsko skupino, katere prevod pomeni vrh gore, sestavljajo diplomiranci univerze Whitireia Performing Arts, ta je specializirana za ohranjanje njihove edinstvene kulture. Na odru gledališča Park so predstavili zgodbe Maorov, prebivalcev Samoe in Cookovih otokov. Portugalska skupina ohranja ljudsko tradicijo in običaje županije Areosa v omenjenem mestu, gre za najbolj severno atlantsko mesto na Portugalskem. Ob večjih praznikih se še vedno oblečejo v posebne noše, ki so jih njihovi predniki nosili v prejšnjih stoletjih, s svojimi nastopi pa ohranjajo čisto pristnost, ki je vse bolj redka tudi v folklori. Utrinke s prvega Folkart večera v Murski Soboti je v objektiv ujel Jure Kljajić.

Razstava bo na ogled do konca julija.

Na grajski ploščadi je bila v sklopu festivala Soboški dnevi predstava za otroke z naslovom Strambotik kabaret. Izvedba jo je španska skupina Rauxa, za katero so značilne manipulacija predmetov, klovnada in nenavadne lutke. Osrednja lika sta najmlajše povabila na dinamično izkušnjo, ki so jih izvajale lutke, od glasbenih do cirkuških nastopov do dresure papirnatih živali. Fotografije Aleš Cipot.

V Radencih so v sklopu praznovanja občinskega praznika in Radenskega poletja pripravili koncert priljubljenega pevca Žana Serčiča. Mladenič je privabil številčno občinstvo, ki je z njim pelo in plesalo. Na odru se je predstavila tudi skupina Tempo, obiskovalci pa so lahko uživali v volu na žaru. Fotografije Dani Mauko.

V mestnem parku sta sinoči na festivalu Soboški dnevi na odprtem odru nastopili skupini Ka te trga in Redamancy, zatem je ušesa obiskovalcev z ubranim petjem pobožala Klapa Kampanel, za njimi pa je na oder stopila še legendarna zasedba Parni valjak. Opolnoči je na glavnem odru nastopil še DJ Hari, na grajskem dvorišču pa Urban & 4. Fotografije Aleš Cipot.

Dogodek je bil del čezmejnega projekta Avgust Pavel, ki se izvaja v okviru programa Interreg Slovenija-Avstrija

Mar torej ni ta kulturna tradicija, ki se je stoletja izoblikovala in o kateri pričajo ustni in pisni viri, nekaj, kar bi morali kot narod negovati?

Stvaritve nastavljajo ogledalo sodobnemu času ter odpirajo vprašanja o ljubezni, lepoti, spolnosti in minljivosti