V Beltincih odprli razstavo del Ivana Hircija
Ivan Hirci iz Ižakovcev je v sodelovanju z Zavodom za turizem in kulturo Beltinci v prostorih tamkajšnjega gradu na ogled postavil svoja slikarska dela.
Ivan Hirci iz Ižakovcev je v sodelovanju z Zavodom za turizem in kulturo Beltinci v prostorih tamkajšnjega gradu na ogled postavil svoja slikarska dela.
Peter Brenčič iz Lipovec je Zdravljico prevedel v prekmurski jezik.
Štiridnevni Festival romske glasbe, plesa in kulinarike, ki so ga pripravili v sklopu prireditev Poleti v Lendavo, je na letnem odru lendavske gledališke in koncertne dvorane zaključil koncert romske glasbene skupine, trubašev Bojan Ristić Brass Band, ki prihajajo z juga Srbije.
Člani Kulturno turističnega društva Mali Rijtar Tešanovci so dejavni na vseh področjih ohranjanja dediščine kraja Tešanovci, od folklornega izročila do kulinarike.
Veliki Vestnikov piknik in ekskluzivni letalski miting Airborne 2018 vam bosta popestrila dan in vas v ritmih popularne glasbe popeljala v noč. Prvega septembra od 12. ure dalje morate biti na rakičanskem letališču.
S koncertom romske glasbene skupine iz Madžarske Kanizsa Csillagai na letnem odru lendavske gledališke in koncertne dvorane so se sinoči začeli glasbeni večeri Festivala romske kulture in kulinarike. Nastopili so z romsko glasbo iz različnih območij madžarske in sosednjih držav.
Z mednarodno konferenco Znanje kot steber osebne moči se je v Lendavi pričel festival romske glasbe, plesa in kulinarike, ki bo od ponedeljka do četrtka potekal na različnih lokacijah po Lendavi in okolici. Festival pa ni namenjen le pomociji romske kulture, temveč so že uvodoma dali največji poudarek znanju in izobraževanju. Pokazali so, da prav mladim Romom, ki so v življenju nekaj dosegli, ni vseeno in da so pripravljeni pomagati v svoji skupnosti.
Ni nujno, da poznamo jezik, včasih je dovolj, da zamižimo in se predamo melodiji in zvokom besed, pa bomo pomen pesmi, čeprav ne razumemo vseh besed, vseeno razumeli, je povedal pesnik, pisatelj in urednik Aleš Šteger na pesniškem branju španske in slovenske poezije. V Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih pa smo lahko prisluhnili, kako zveni sodobna poezija slovenskih in španskih pesnikov.
V novi galeriji Občine Radenci na Radgonski cesti je bila otvoritev mednarodne likovne razstave poimenovane See the big picture - Oglejte si veliko sliko.
V Domanjševcih so se po dolgih letih zbrali nekdanji pomurski taborniki, tokrat s svojimi otroci, ki, zanimivo, niso vsi taborniki. Družinski piknik, na katerem so taborniki znanje predajali svojim malčkom, je bil preizkušnja za nov program družinskih doživetij v naravnem okolju Krajinskega parka Goričko, za katerega v Zvezi tabornikov Pomurja upajo, da bo v prihodnje privabil še večje število družin. Predvsem pa želijo pomurski taborniki otrokom približati naravo, jih opogumiti, da se znajdejo v gozdu, in naučiti za življenje; ob tem pa se pa še zabavati. Tudi tokrat namreč ni manjkal taborni ogenj, kitara in petje taborniških pesmi. Ki so starejši generaciji obudile spomine, mlajši pa ustvarile nove.
»Dandanes, ko naši pevci pojejo nam Slow-encem pesmi v engliščini, smo mi sklenili temu narediti konec. Trdno stojimo na stališču, da ohranimo slovenšno za vsako ceno, pa naj stane kolikor hoče. Ob 500-letnici refomacije smo si drznili poseči v glasbeno strukturo naše tako lepe ljudske pesmi in jo reformirali tako, da smo seveda obdržali slovensko besedo, za glasbeni material pa smo prevzeli blues, afriško-ameriško glasbeno suženjsko strukturo. Prav neverjetno je, s kakšno lahkoto so ta naša slovenska besedila pesmi Še kiklco prodala bom, Moje dekle je še mlada, Vsi so venci, Kaj ti je deklica, Kje so tiste stezice, Jaz pa pojdem na Gorenjsko in druge zdrsnila v omenjeno obliko, pa se vprašujemo, ali zato, ker smo črnci, ali zato, ker smo sužnji?« se sprašuje Gregor Strniša (klavir) ter avtor projekta in glasbe SLO Blues. Z njim so bili na Skritem dvorišču še: Ursula Luthar – glas, Andrej Zupan – glas, klarinet, Uroš Usenik – el. kitara.
Esmeralda, lastnica potujoče komedijantske skupine, ima polne roke dela s šolanjem novih pomočnikov, Antonija in Serafine, ki ne obvladata nikakršne cirkuške veščine, trdita pa, da znata odigrati lutkovno predstavo Princesa na zrnu praha. Pardon – graha! Lutkovno-igrana predstava je nastala po motivih istoimenske pravljice Hansa Christiana Andersena in pripoveduje o tem, da je vredno čakati na tisto, kar si srčno želimo, in ne pristajati na manjne obvladata nikakršne cirkuške veščine, trdita pa, da znata odigrati lutkovno predstavo Princesa na zrnu praha. Pardon – graha! Lutkovno-igrana predstava je nastala po motivih istoimenske pravljice Hansa Christiana Andersena in pripoveduje o tem, da je vredno čakati na tisto, kar si srčno želimo, in ne pristajati na manj. Kdo? Lutke Velenja. Scenarij in režija: Alice Čop. Igrajo: Vanja Kretič, Noemi Čop, Borut Ring.
V središču Prleške vasice Babinci stoji že več kot 100 let vaška kapela, ki je posvečena Mariji vnebovzeti.
V osrčju kapelskih goric se je včeraj odvijala prireditev, posvečena tramincu, ob tej priložnosti pa so postavili tudi klopotec.
Drago Fiala iz Murske Sobote je v pokrajini ob Muri in drugod znan po tehničnih inovacijah, ustvarjalen in inovativen pa je tudi v slikarstvu, pri čemer se najraje posveča različnim znamenitostim Prekmurja in Prlekije, od mlinov na Muri do rotunde v Selu.
Katarina Bulatović, novinarka, ki piše za Delo, je hčerka Marjane Zelko, ki je na Veseli jeseni zmagala s Cejli svejt je ringlšpiu
V soboškem klubu Mikk je nastopil kantavtor Andrej Černelč. A njegov brezplačni koncert ni potekal ravno po načrtu, kot so si ga zamislili organizatorji, pa tudi, kot si ga je predstavljal on sam.
Natalija in Ravil Sultanov, ustanovitelja Zavoda Bufeto, sta diplomirana klovna slovite Akademije za cirkuške umetnosti v Moskvi. V predstavi Mini cirkus Bufeto sta v tokratnem sobotnem dopoldnevu Soboškega poletja nastopila kot klovn in klovnesa, ki obvladata najrazličnejše cirkuške spretnosti, od žongliranja in lovljenja ravnotežja do vožnje z monokolesom ...
Na dvorišču lendavske knjižnice so predstavili knjigo z naslovom Usoda naših dni, v katerih so objavljene pesmi in razmišljanje Agneze (Neže) Papež, ki jih je napisala v letih 1942 in 1943 v taborišču Sarvar na Madžarskem.
Glasbena zasedba Doroja, ki jo sestavljajo Dorina Gujt, Roman Kovačič in Janez Žekš, deluje že več kot tri desetletja. V letih ustvarjanja so nastopali na številnih prireditvah v domači Murski Soboti, pa tudi drugod po Sloveniji.