Gozdni vrtovi tudi v Pomurju. Staro znanje, ki dobiva nove korenine
Tudi v Pomurju imamo gozdne vrtove. Za kaj sploh gre in na čem temelji?
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Biolog, zeliščar in permakulturnik Lovro Vehovar je v našem podkastu Kavč spregovoril o svojem osrednjem projektu – gozdnem vrtu. Ta koncept vrtnarjenja temelji na večplastnosti, ki posnema naravni gozd, in predstavlja alternativo klasičnim enoplastnim vrtovom.
"V zgornji plasti rastejo sadna drevesa in orehi, pod njimi grmičevje, še nižje trajnice, enoletnice in ovijalke. Po desetih letih tak vrt spominja na mlad, redek gozd, a namesto divjih vrst v njem rastejo rastline, ki so za človeka neposredno koristne," pojasnjuje Vehovar. "Narava vedno teži k temu, da na nekem prostoru ustvari največ življenja, kar je mogoče. Gozdni vrt posnema ta naravni razvoj – od zeljnatih do gozdnih rastlin."
Njegov vrt je pester ekosistem: od jablan, hrušk, češenj, breskev in marelic do kakijev, nešpelj, skoršev in brekov. V grmovni plasti rastejo leske, dreni, glogi in druge rastline z užitnimi plodovi. Rastline si med seboj pomagajo, zato je potrebe po poseganju manj.
Staro znanje za sodobni čas
Gozdni vrtovi niso novost. Podobni sistemi so prisotni tudi v tropskih krajih, kjer na primer kavo gojijo med drevesi, saj ne prenaša premočnega sonca. Tudi ameriški staroselci so pred prihodom Evropejcev urejali velike površine kot gozdne vrtove – izbirali so koristna drevesa in odstranjevali manj uporabna.
V Pomurju se zanimanje za tovrstno vrtnarjenje počasi krepi. Vehovar opaža, da posamezniki sadijo rastline pod drugo rastlinje in uvajajo elemente gozdnega vrta, kar kaže na rast prepoznavanja in uporabe tega znanja pri nas.
Kaj gozdni vrt uči človeka? Predvsem potrpežljivosti. "Da jablana začne roditi, lahko mine tudi deset let," pojasnjuje Vehovar. Pridelek ni takojšen, zato je ključno znati čakati in slediti naravnim ritmom.
Gozdni vrt je tudi učilnica povezanosti. V njem se srečujejo rastline, živali, glive in mikroorganizmi. Pojavijo se gobe, ki jih na klasičnem vrtu običajno ni. V idealnem primeru tak sistem lahko pokrije večino osnovnih potreb.
Sicer nas pa narava sama po sebi, kot ugotavlja Vehovar, uči, kako tesno je življenje povezano in kako pomembno je potrpežljivo sodelovanje z naravo. V tem kroženju vsak element prispeva k celoti – in to nas vedno znova preseneča in uči.
Kdaj je pravi čas za začetek opravil na vrtu in kaj je Vehovarja zaneslo na Goričko, lahko gledate in poslušate v spodnjem podkastu.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
