Z razstavo in monografijo o »prekmurski« likovni umetnosti prispeval k njenemu ovrednotenju in promociji
Za kulturo posebno leto, a dosežkov kulturnikov in umetnikov niso spregledali
Slikar, ki velja za umetnika črnine, je nagrado prejel za razstavo 1 + 1 = 11, ki je bila poleti v Galeriji mesta Ptuj, zajela pa je vse pomembne segmente njegovega opusa, vso prepoznavno in izrazito avtorsko likovno poetiko.
Priznanje so prejeli ljudski pevci in godci Gaberski mantraši, folklorno društvo Prekmurje Lendava, društvo za ohranjanje tradicije Primorci in Istrani v Prekmurju, komorni pevski zbor Vita in za dosežke na področju filmske umetnosti Aron Horvath Botka.
V čudnih koronskih časih je nastala Pesem siren – Besedilo je napisal Feri Lainšček, glasbo Aleksander Kogoj, aranžma Patrik Greblo
Feri Lainšček, pisatelj, pesnik, scenarist in dramatik ter prejemnik Prešernove nagrade za leto 2021 za življenjsko delo na področju literature, je v slovenski literarni prostor vstopil leta 1982 s proznim prvencem Peronarji in do danes objavil več kot sto monografskih del, ki s svojo visoko umetniško vrednostjo bogatijo zakladnico slovenske kulture.
To je njegova tretja samostojna razstava v tej galeriji. Na ogled je 107 del, zbranih od leta 2000, ki jih spremlja katalog.
Tudi letošnji kulturni praznik bo drugačen kot smo ga bili vajeni. Kljub vsemu se bo zvrstilo kar nekaj prireditev, nekatere lahko spremljate iz naslonjača, obiskali pa boste lahko tudi nekatere kulturne ustanove.
Pri družini Križanič v Gančanih skorajda ni dneva, da spretne roke tašče in snahe ne bi poprijele za različne materiale in se lotile ročnih del.
Zveza Slovencev na Madžarskem je v soorganizaciji Galerije - Muzeja Lendava in Občine Monošter lani avgusta izvedla mednarodno likovno kolonijo, dela umetnikov pa sedaj predstavljajo v spletni razstavi.
Laszlo Herman iz Gornjega Lakoša je kljub močni navezanosti na Prekmurje po študiju likovne umetnosti na ljubljanski pedagoški fakulteti ostal v prestolnici, saj je tam dobil službo.
Aleš Ropoša z umetniškim imenom Alexio je delovni terapevt, doma iz Trdkove, ki se ljubiteljsko ukvarja s pisanjem proze, poezije in dramskih besedil.
Dramski igralec Vladimir Vlaškalić, član Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, je decembra prejel Severjevo nagrado za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih. Prislužil si jo je z nizom odličnih in hkrati različnih vlog, med njimi so posebej omenili vlogo pastorja Johna Halla v drami Lov na čarovnice Arthurja Millerja, Andraža v poetični drami Grmače Daneta Zajca in Arnolfa v Molierjevi komediji Šola za žene.
Tjašo Cigut smo lahko v prejšnjem desetletju videvali na glasbenih odrih kot pevko, instrumentalistko in zborovodkinjo. Zadnja leta največ nastopa z glasbeno zasedbo Edna.
»Nismo radi govorili o tem, ker to je takšna bolečina, da se je nisem želela dosti spominjati. Želela sem pozabiti, ampak tega ne moreš pozabiti. Najhuje pa je to, da bolj ko sem stara, bolj premišljujem. Ležim in pridejo te misli. Prej nisem nikoli, sem jih odganjala,« je pred leti povedala Judita Kreft Hahn, priznana slovenska gledališka in filmska igralka in ena od preživelih taboriščnic iz nemškega uničevalnega taborišča Auschwitz - Birkenau v okupirani Poljski.
Register kulturne dediščine je osrednja zbirka podatkov o dediščini v Sloveniji. Vanj pa sta bila dodana dva prekmurska plesa.
Lendavski fotograf Tomaž Galič je izdal svojo prvo fotoknjigo, ki jo je poimenoval Dark Angel (Temni angel). V njej je 66 fotografij, tematsko povezanih v zgodbo, ki prikazuje preobrazbo belega angela v temnega.
Ob nedeljah zvečer ga lahko na Televiziji Slovenija gledamo v vlogi kriminalista Vrenka v novi kriminalni nadaljevanki Primeri inšpektorja Vrenka. Dario Varga, dramski in filmski igralec, režiser in pisec besedil, je zdaj postal redkobeseden in natančen kriminalist, pred tem pa je na malih zaslonih in filmskih platnih upodobil nekaj nepozabnih likov, kot sta Debevec v Naši mali kliniki in Lepec v filmu Petelinji zajtrk.
S 1. februarjem bo potujoča knjižnica ponovno začela z vožnjami v Porabju, na progo pa se bodo podali z osebnim vozilom, sporočajo iz Pokrajinske in študijske knjižnice.
Profesorja Hotimirja Tivadarja sem spoznala kot študentka slovenistike na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer se je po končani diplomi zaposlil na Katedri za slovenski knjižni jezik in stilistiko, najprej kot asistent za govor in fonetiko.
