S 1. februarjem bo potujoča knjižnica ponovno začela z vožnjami v Porabju, na progo pa se bodo podali z osebnim vozilom, sporočajo iz Pokrajinske in študijske knjižnice.
Profesorja Hotimirja Tivadarja sem spoznala kot študentka slovenistike na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer se je po končani diplomi zaposlil na Katedri za slovenski knjižni jezik in stilistiko, najprej kot asistent za govor in fonetiko.
Profesorica slovenskega jezika in književnosti in pedagoginja Lea V. Golub iz Bratoncev, ki zadnja leta živi v Mariboru, bo na police kmalu postavila svojo prvo knjigo, slikanico z naslovom Zajček Rajko in mega medvedek.
Za svoje magistrsko delo Razvoj kolekcije oblačil in tekstilne instalacije Ajdek po spominih iz otroštva je Živa Červek, ki je magistrirala na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, prejela študentsko Prešernovo nagrado.
Šesto leto zapored poteka v organizaciji Društva Radi pišemo z roko in ob podpori Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Zavoda za šolstvo RS ter nekaterih slovenskih podjetij vseslovenska akcija Teden pisanja z roko.
Osemnajstletni Marko Matajič iz Črenšovec je pianist, ki se je nad igranjem klavirja navdušil pri šestih letih, ko je začel obiskovati Glasbeno šolo Lendava. Kmalu se je začel udeleževati tudi tekmovanj in nastopati na produkcijah šole.
Zapustilo nas je neverjetno veliko legend iz sveta filma, glasbe in športa, med njimi tudi Paolo Rossi in Otto Barić.
Vodenje Slovenskega kulturnega centra Berlin je z 9. januarjem prevzela Saša Šavel Burkart. Novoimenovana kulturna atašejka v Berlinu, sicer Sobočanka, je diplomirana novinarka in magistrica antropologije vsakdanjega življenja ter dolgoletna novinarka in urednica na Televiziji Slovenija.
Že 69. leto zapored je izšel Evangeličanski koledar, letna publikacija, ki jo izdaja Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi na Slovenskem. Eno najstarejših tovrstnih publikacij prebirajo malodane vsi slovenski evangeličani tako doma kot v tujini.
Iz zbranih fotografij bodo naredili skupno zgodbo Lendavčanov – Odkrivali bodo poseben šarm mesta
Pomurski muzej Murska Sobota je na svoji spletni strani objavil etnografski film Füjčka, ki govori o tem, kako lončar Štefan Zelko iz Lemerja izdeluje piščalko iz gline oziroma ptiča z dušo.
Odlok o začasni prepovedi ponujanja kulturnih in kinematografskih storitev končnim uporabnikom v Republiki Sloveniji dovoljuje knjižnicam od danes le brezstično izposojo knjižničnega gradiva na zunanjih prevzemnih mestih knjižnice.
Slabo leto po avtorjevi smrti izšla knjiga Stori hempež. V njej tudi ilustracije Igorja Muršiča
»Dlje kot so morali ostajati pod skupno streho, bolj jim je šlo na živce, saj niso marali takega prisilnega druženja. Porabili so že vse besede, s katerimi so znali opisati vreme in nejevoljo, zato so raje molčali,« je pisatelj Feri Lainšček na prvi strani knjige Kurji pastir, ki govori o njegovem najzgodnejšem otroštvu, skoraj preroško zajel tudi bistvo zdajšnjega časa.
»Vse okrog sebe dojemam kot glasbo – brnenje avtomobilov je samo atonalni specialni učinek, ženske petke dajejo ritem po asfaltu, šumenje listja in vej je uvertura v pesem, vsemu drugemu življu pripišem različne višine tonov – težko razložim, najlažje bo, če parafraziram pisateljico Georgio Cates: Tam, kjer čustvom zmanjka besed, se začne glasba,« pravi kitarist Sašo Zver iz Murske Sobote.
Katoličani in evangeličani danes zaznamujejo praznik Gospodovega razglašenja, ki je imenovan tudi praznik svetih treh kraljev. Z njim se spominjajo prihoda kraljevih odposlancev, ki so prišli v Jeruzalem preverit, ali se je na božič res rodil odrešenik. Po slovenskem ljudskem izročilu so za ta praznik značilni koledniki.
To sta lestvici najbolj prodajanih knjig v letu 2020, oblikovani ločeno za knjige za odrasle in knjige za otroke ter mladino v knjigarnah Mladinske knjige in v spletni knjigarni emka.si.
Kdo so dobitniki letošnjih nagrad na področju kulture, ki jih ob kulturnem prazniku podeljuje Mestna občina Murska Sobota. Kdo je najbolj zaznamoval kulturo, umetnost, kdo je usvaril največji pečat v zadnjem času ali celo daljšem obdobju. Kdo pušča sledi v našem in širšem slovenskem prostoru?
Leto 2020 je drastično in usodno poseglo v kulturo. Iz domačega naslanjača v svetovne muzeje, a brez pravega vzdušja in odmevov.
V obdobju, ko spomini dobivajo jasnejšo podobo in se lahko bolj posvečamo sebi, je Ivanka Klopčič Casar napisala knjigo kratkih zgodb Ženski krogi. Njeno peto samostojno delo, eno je izšlo še v soavtorstvu, je zbirka trinajstih kratkih, a spretno napisanih zgodb iz štirih tematskih krogov, bližine, sopotništva, razhajanja in spominov.
