Iz zbranih fotografij bodo naredili skupno zgodbo Lendavčanov – Odkrivali bodo poseben šarm mesta
Pomurski muzej Murska Sobota je na svoji spletni strani objavil etnografski film Füjčka, ki govori o tem, kako lončar Štefan Zelko iz Lemerja izdeluje piščalko iz gline oziroma ptiča z dušo.
Odlok o začasni prepovedi ponujanja kulturnih in kinematografskih storitev končnim uporabnikom v Republiki Sloveniji dovoljuje knjižnicam od danes le brezstično izposojo knjižničnega gradiva na zunanjih prevzemnih mestih knjižnice.
Slabo leto po avtorjevi smrti izšla knjiga Stori hempež. V njej tudi ilustracije Igorja Muršiča
»Dlje kot so morali ostajati pod skupno streho, bolj jim je šlo na živce, saj niso marali takega prisilnega druženja. Porabili so že vse besede, s katerimi so znali opisati vreme in nejevoljo, zato so raje molčali,« je pisatelj Feri Lainšček na prvi strani knjige Kurji pastir, ki govori o njegovem najzgodnejšem otroštvu, skoraj preroško zajel tudi bistvo zdajšnjega časa.
»Vse okrog sebe dojemam kot glasbo – brnenje avtomobilov je samo atonalni specialni učinek, ženske petke dajejo ritem po asfaltu, šumenje listja in vej je uvertura v pesem, vsemu drugemu življu pripišem različne višine tonov – težko razložim, najlažje bo, če parafraziram pisateljico Georgio Cates: Tam, kjer čustvom zmanjka besed, se začne glasba,« pravi kitarist Sašo Zver iz Murske Sobote.
Katoličani in evangeličani danes zaznamujejo praznik Gospodovega razglašenja, ki je imenovan tudi praznik svetih treh kraljev. Z njim se spominjajo prihoda kraljevih odposlancev, ki so prišli v Jeruzalem preverit, ali se je na božič res rodil odrešenik. Po slovenskem ljudskem izročilu so za ta praznik značilni koledniki.
To sta lestvici najbolj prodajanih knjig v letu 2020, oblikovani ločeno za knjige za odrasle in knjige za otroke ter mladino v knjigarnah Mladinske knjige in v spletni knjigarni emka.si.
Kdo so dobitniki letošnjih nagrad na področju kulture, ki jih ob kulturnem prazniku podeljuje Mestna občina Murska Sobota. Kdo je najbolj zaznamoval kulturo, umetnost, kdo je usvaril največji pečat v zadnjem času ali celo daljšem obdobju. Kdo pušča sledi v našem in širšem slovenskem prostoru?
Leto 2020 je drastično in usodno poseglo v kulturo. Iz domačega naslanjača v svetovne muzeje, a brez pravega vzdušja in odmevov.
V obdobju, ko spomini dobivajo jasnejšo podobo in se lahko bolj posvečamo sebi, je Ivanka Klopčič Casar napisala knjigo kratkih zgodb Ženski krogi. Njeno peto samostojno delo, eno je izšlo še v soavtorstvu, je zbirka trinajstih kratkih, a spretno napisanih zgodb iz štirih tematskih krogov, bližine, sopotništva, razhajanja in spominov.
Ročno izdelani metuljčki s kristali so mu odprli številna vrata v modni industriji
Da bi v bolnišnici začutili delček prazničnega vzdušja, so člani KUD-a Štefan Kühar Bratonci tudi letos bolnikom in zaposlenim z varne razdalje prepevali božične pesmi.
Že 21. leto zapored je v Banovcih zaživela božična vas. Tudi letos so namreč krajani na svojih dvoriščih in pred svojimi hišami postavili izvirne jaslice, ki so jih sami izdelali. Letos zaradi razmer množičnega obiska in ogledov jaslic ne bo, kljub temu pa banovska božična vas pričara pravo praznično vzdušje. Utrinke številnih jaslic je zbrala Vanesa Jaušovec.
Severjeva nagrada za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih je letos šla v roke tudi Vladimirju Vlaškalića, članu igralskega ansambla SNG Drama Maribor, ki se je kot igralec začel kaliti na murskosoboškem gledališkem odru.
Valerija Kuhar, ki zadnjih sedem let živi v Benediktu, odraščala pa je v Gornji Radgoni, je po izobrazbi profesorica likovne umetnosti. Že v otroštvu je rada risala in tudi kot najstnica je svoj prosti čas najraje preživljala s svinčnikom in barvicami v roki.
Praznovanje božiča se bo zaradi epidemije covida-19 letos umaknilo iz javnosti. Družilo se bo lahko največ šest odraslih. Osredotočeno bo zlasti na družinsko okolje in bo bolj podobno obliki, znani iz kulturne dediščine. Uporaba orodij za povezavo z bližnjimi, kot sta Zoom in Skype, pa bo vendarle izdajala, da smo v času digitalne revolucije.
Božične okraske, ki krasijo Trg sv. Petra v Vatikanu, izdelovale tudi članice DPŽ Sveti Jurij ob Ščavnici in DPŽ Gornja Radgona
