Jure Kljajić

Čeprav koledarsko poletje še ni nastopilo, smo se že znašli sredi prvega vročinskega vala. Visoke temperature, ki smo jim priča te dni, lahko škodljivo vplivajo na zdravje, zlasti pri ranljivejših skupinah prebivalstva. Če ravnamo premišljeno, lahko zmanjšamo, ali celo preprečimo negativne učinke. 

Profimedia

Visoke temperature so lahko usodne 

Daljša obdobja visokih temperatur lahko povzročijo resne zdravstvene težave, opozarja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). 

Med najpogostejše sodijo: kožni izpuščaji, vročinski krči, omedlevica (kratkotrajna izguba zavesti) in vročinska kap.

Kdo je najbolj na udaru?

Vročina lahko najhuje prizadene naslednje skupine:

• starejši,
• otroci,
• nosečnice,
• bolniki (npr. osebe s srčno žilnimi  obolenji in obolenji dihal, osebe s sladkorno boleznijo, z obolenji ledvic, osebe z duševnimi motnjami, nepokretni, bolniki z drisko, bruhanjem, povišano telesno temperaturo; na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil),
• osebe s socialno-ekonomskimi problemi,
• in osebe, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja (onesnaženemu zraku; imajo slabše bivalne pogoje: bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo; delavce, ki delajo  na prostem in prebivalce mest).

Ker so nekateri posamezniki ob vročini bolj ogroženi, moramo biti nanje še posebej pozorni ter pravočasno prepoznati znake pregretja. Nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu, saj lahko temperature v njem hitro dosežejo nevarne vrednosti.

Jure Kljajić

V kolikor pa pride do pregretja osebo umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru suma na vročinsko kap takoj pokličemo zdravniško pomoč ter obolelega neprestano hladimo. Nezavestnim osebam tekočine ne dajemo, opozarja NIJZ.

Kako se zavarovati?

Neprijetnim posledicam, ki lahko nastanejo zaradi izpostavljenosti visokim temperaturam se lahko izognemo s tem, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto. V vročih dneh je priporočljivo zadrževanje v senci, naravi ali hladnejših prostorih, zlasti v času najmočnejšega sonca – med 10. in 17. uro.

Jure Kljajić

NIJZ svetuje tudi omejitev nastajanja telesne toplote in zmanjšanje fizične aktivnosti. Telesno dejavnost na prostem naj izvajamo v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah, ko so temperature nekoliko nižje.

Pomembno vlogo pa ima tudi prehrana. V vročih mesecih se priporoča uživanje lahke hrane v manjših obrokih. Zaradi visokih temperatur pa se hrana hitreje pokvari, zato je treba biti pozoren ne le na prehranjevanje, temveč tudi na varno ravnanje s hrano. Enako velja za zdravila. Ta morajo biti shranjena na ustrezni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca in nasveti zdravnika. 

Pixabay

NIJZ obenem poudarja pomen hidracije, ki je v dneh, ko vlada vročina, še toliko bolj pomembna. V vročih mesecih moramo res paziti, da telesu zagotovimo zadostno količino tekočine. 

Na koncu pa seveda ne smemo pozabiti na izbiro ustreznih oblačih, ki telesu omogočaja učinkovito odvajanje toplote. 

Med obvezno opremo v poletnih dneh sodijo še sončna očala, pokrivalo za glavo ter širokospektralna zaščitna krema z s sončnim zaščitnim faktorjem najmanj 30. Kremo nanesemo na dele kože, ki niso pokriti z oblačili (npr. obraz, uhlji in hrbtišča rok).