Si bo država kupila čas za reševanje plinskih vrtin v Petišovcih?
Zoper inšpekcijsko odločbo za ustavitev proizvodnje v vrtinah vložena pritožba, o kateri odloča ministrstvo, ki je hkrati imetnik rudarske pravice na območju.
Zapleten položaj zaradi vrtin na petišovskem plinskem polju se iz tedna v teden še bolj zapleta. Potem ko je lendavska občina zaradi odločbe rudarskega inšpektorata, ki družbi Petrol Geo nalaga ustavitev proizvodnje do konca leta, zahtevala nujen državni odziv zaradi posledic tovrstne opustitve nadzora nad vrtinami, smo vendarle pridobili pojasnilo inšpektorata.
Dve diametralno nasprotni odločbi
Kot v uvodu pojasnjujejo v rudarski inšpekciji, so bili lanskega februarja obveščeni o začetku stečajnega postopka družbe Geoenergo, koncesionarja za črpanje plina v Petišovcih. Ker družba ob začetku stečaja ni imela zaposlenih, je rudarska dela do ugasnitve rudarske pravice izvajal zunanji izvajalec, torej družba Petrol Geo, navajajo na inšpektoratu. Rudarska pravica je skladno z zakonom ugasnila 19. aprila lani, ker Geoenergo v stečaju ni zmogel poravnati bančne garancije, še dodajajo. Pri tem niso navedli, da so se obveznosti in pravice iz rudarske pravice s tem dnem začasno, do izbora novega nosilca, prenesle na ministrstvo za naravne vire in prostor.
Rudarska inšpekcija pa je v tistem obdobju uradno uvedla inšpekcijski nadzor nad pridobivanjem ogljikovodikov v pridobivalnem prostoru Murske depresije. V tem postopku sta bili do sedaj izdani dve odločbi.
Prva, z 18. junija lani, je družbi Geoenergo v stečaju naložila vložitev vloge za predčasno popolno opustitev rudarskih del in pridobitev rudarskega projekta sanacije z rokom do konca prejšnjega leta. »Odločba je trenutno predmet presoje na upravnem sodišču in se ne izvršuje, njena izvršitev bi sicer pomenila izvedbo postopne sanacije ob nadaljnjem pridobivanju plina in nafte,« poudarjajo na inšpektoratu. Druga odločba v inšpekcijskem postopku, ki sedaj povzroča paniko v lokalni skupnosti, je bila izdana julija letos. Nanaša se na prepoved izkoriščanja ogljikovodikov brez koncesije, kar pomeni, da gre za diametralno nasprotje prve odločbe, s katero bi se proizvodnja ob izvedbi postopne sanacije lahko nadaljevala.
»Zavedali smo se tveganj«
So na inšpektoratu premislili o posledicah izvršitve takšne odločbe glede na to, da jih je na to jasno opozorilo izvedensko mnenje, ki so ga celo sami naročili? »Rudarska inšpekcija je ves čas postopka ravnala v skladu z veljavno zakonodajo ter ob polnem zavedanju tehničnih in varnostnih tveganj, ki bi jih povzročila takojšnja ustavitev proizvodnje. Zoper odločbo je bila vložena pritožba, o kateri trenutno odloča ministrstvo za naravne vire in prostor. Iz postopkov inšpekcije je razvidno, da se je zavedala tveganj, povezanih s hipno zaustavitvijo, zato ni odredila takojšnje ustavitve, temveč je za to določila skoraj šestmesečni rok,« odločitev utemeljujejo na inšpektoratu.
V tem odgovoru se verjetno tudi skriva razlog, da na ministrstvu za naravne vire in prostor za zdaj ne dajejo konkretnih odgovorov v zvezi s problematiko. Vsak odgovor bi razkril, da v zgodbi nastopajo v dvojni vlogi. So namreč »začasni« nosilec rudarske pravice in hkrati odločajo o pritožbi zoper odločbo, posledice katere bodo občutili prej ali slej. Predvsem finančno. Zato je tudi moč ugibati, kaj bi lahko sledilo.
Zavrnitev pritožbe bi ministrstvo potisnila v položaj, v katerem bi moralo že v začetku leta 2026 prevzeti neposreden nadzor nad vrtinami, saj drugega junaka za to preprosto ni na vidiku. Ugoditev pritožbi bi omogočila ključno: dodatni čas za reševanje zapletene situacije in umiritev političnega ter javnega pritiska, ki se je po odzivu lendavske občine še okrepil. Če pa bi zadeva, tako kot v primeru prve odločbe, prišla še do upravnega sodišča, bi se razplet tako ali tako zavlekel v daljno prihodnost. Na upravnem sodišču namreč še danes rešujejo spore izpred več let, kot je zadeva okoli gradbenega dovoljenja za daljnovod Murska Sobota–Lendava iz leta 2023.
Računsko sodišče odkrilo sistemske pomanjkljivosti
Zapleti v Petišovcih niso osamljen primer, temveč simptom širših pomanjkljivosti pri upravljanju mineralnih surovin v Sloveniji. To potrjuje nedavna revizija računskega sodišča, ki je ugotovilo, da je bilo ministrstvo za naravne vire in prostor skupaj z ministrstvom za infrastrukturo pri upravljanju mineralnih surovin le delno učinkovito. Za petišovski primer so najbolj relevantne ugotovitve o sanacninah. Koncesionarji morajo namreč v času veljavnosti koncesije zagotavljati rezervirana sredstva za sanacijo pridobivalnih prostorov.
Po ugotovitvah računskega sodišča ministrstvo tega ni učinkovito nadzorovalo: ni pridobilo vseh potrebnih garancij, ni dosledno odmerjalo sanacnin in ni zagotovilo pravnih podlag, da bi sredstva ohranila realno vrednost. V nekaterih primerih odločb o sanacnini sploh ni izdalo, ker ni imelo popolnih podatkov. Dodatno je ministrstvo naloge vodenja evidenc in izterjave sanacnin preneslo na zunanjega izvajalca, čeprav za upravljanje teh sredstev že plačuje Eko skladu. Čeprav je večina koncesionarjev svoje obveznosti poravnala, je bilo stanje rezerv za sanacije na državni ravni nezadostno, so ugotovili na računskem sodišču. To pomeni, da bo tudi neizogibna sanacija petišovskih vrtin padla na državna pleča.
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
