Vanesa Jaušovec

Eno bolj bizarnih dogajanj na minuli seji sveta pomurske razvojne regije (svet regije) je bilo povezano z organizacijo regijske slovesnosti ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Gre za državni praznik, ki ni dela prost, uveden je bil leta 2005, praznujemo pa ga od leta 2006. Prve štiri proslave, ki potekajo 17. avgusta, so bile državne, od varčevalnih ukrepov iz časa vlade Boruta Pahorja pa država prevzame organizacijo in stroške vsakih pet let. Od takrat so bile državne proslave trikrat, v letih 2014, 2019 in nazadnje lani. Vselej v Beltincih, kjer se je 17. avgusta leta 1919 ob razglasitvi združitve Prekmurja s Slovenijo zbralo okoli 20.000 ljudi. V zadnjih letih je vprašanje organizacije regijske slovesnosti – te potekajo v letih, ko organizacija in strošek praznične proslave nista breme države – večkrat obravnaval svet regije. Aprila 2023 so se na pobudo lendavske občine dogovorili, da bo tisto leto slovesnost v lendavski občini in da bo okrogla obletnica na pet let v beltinski občini, za preostala leta pa naj se na podlagi poziva občinam določi, kje bodo izvedene proslave v vmesnem obdobju.

Rok Šavel

Letos si je nihče ni želel

Lanskega julija so podobno točko ponovno obravnavali pomurski župani in sklenili, da se slovesnost tisto leto, ko je bila na sporedu državna proslava, izvede v Beltincih, Razvojni center Murska Sobota pa je v začetku letošnjega leta pozval občine k organizaciji regijske slovesnosti ob prazniku v letih 2025, 2026, 2027 in 2028. Pobudo sta sprejeli zgolj dve, Občina Velika Polana za leto 2026 ter Občina Črenšovci za leto 2027. Nekoliko nerodno se tako nobena občina ni odločila za organizacijo letošnje slovesnosti, zato so o tem ponovno spregovorili na seji sveta regije v torek pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Kot iz topa je beltinski župan Marko Virag izstrelil, da bo organizacijo prevzela njegova občina in da je regijska slovesnost lahko vselej v Beltincih, če nobena od drugih občin ne da pobude. »Zame je to, da bo državna proslava vselej v Beltincih, nesprejemljivo. Tudi druge občine smo del prekmurske zgodovine,« mu je v hipu repliciral soboški župan Damjan Anželj. Sledila je gostilniška izmenjava mnenj županskih kolegov. Virag je poudarjal, da so regijske slovesnosti v Beltincih na ravni državnih, kar za seboj potegne tudi stroške. Če bi namreč upoštevali vse dejavnosti društev, bi lahko po njegovih navedbah dejanski strošek hitro nanesel namesto običajnih 20 tisoč evrov 120 tisočakov, a da s tem nimajo težav in bodo z veseljem to prevzeli nase v času njegovega županovanja. »Lahko pa tudi sprejmete sklep, da se leta 1919 to ni zgodilo v Beltincih, ampak v kaki drugi občini,« je bil ciničen beltinski župan. Anželj je vztrajal, da vendarle ni pošteno, da čast vsakokratne državne proslave doleti beltinsko občino, in obenem opozoril, da je treba za organizacijo regijske proslave vedeti prej, saj morajo občine strošek načrtovati pri sprejemanju proračuna. Kljub negodovanju soboškega župana, za katerega zgodba več kot očitno še ni končana, so župani tokrat vendarle sklenili, da bo letos regijska slovesnost v Beltincih. Tako so lokacije do leta 2028 določene, pričakovati pa je, da se bo ponovno zaiskrilo med Mursko Soboto in Beltinci, ko bo govor o državni proslavi leta 2029. Kot je slikovito pripomnil župan Kuzme Jožef Škalič, smo se leta 1919 združevali, zdaj pa se očitno razdružujemo.

Jure Kljajić

Koliko stanejo proslave

Na podlagi sklepa vlade izhaja iz koledarja državnih proslav v letu 2024, da je proračun za izvedbo šestih prazničnih proslav, vključno s prekmursko, znašal 700 tisoč evrov. Kot kraj proslave so bili določeni Beltinci. Iz zaključnega računa lendavske občine, ki je regijsko slovesnost izvedla leto prej, izhaja, da jih je organizacija občinskega praznika in regijske slovesnosti stala dobrih 39 tisočakov. Leta 2022 je bila regijska slovesnost ob prekmurskem prazniku v črenšovski občini, organizacija jo je stala dobrih 18 tisočakov. Proslava ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki je leta 2019 potekala v Beltincih, pa je nanesla vrtoglavih 553 tisoč evrov. Od tega je ministrstvo za kulturo sofinanciralo slabih 192 tisočakov.