Sa.R.

Zakon o dolgotrajni oskrbi se je začel postopno izvajati v začetku lanskega leta, kot prva pa je bila na vrsti pravica do oskrbovalca družinskega člana. Zdaj ima že tisoč oseb oskrbovalca družinskega člana v skladu z novo ureditvijo, je povedal.

Pravica do dolgotrajne oskrbe nadgradnja pomoči na domu

Od 1. julija bodo na voljo pravice do dolgotrajne oskrbe na domu, do e-oskrbe in do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti. S 1. decembrom pa se jim bodo pridružile še pravice do celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji, do dnevne dolgotrajne oskrbe in do denarnega prejemka.

Pravica do dolgotrajne oskrbe na domu je po ministrovem pojasnilu nadgradnja pomoči na domu. Storitev, ki jo oseba lahko zdaj dobi samo v domu za starejše, bo v skladu z zakonom lahko dobila tudi doma. Gre denimo za ure fizioterapije in delovne terapije.

Pri celodnevni dolgotrajni oskrbi v instituciji pa je izpostavil, da jo uporabniki zdaj plačujejo iz žepa, medtem ko bo v skladu z zakonom treba iz žepa plačati samo t. i. hotelski del. "To pomeni, da bomo za oskrbo v domu plačali manj, kot znaša zajamčena pokojnina za polno delovno dobo," je poudaril. Zagotovljena pokojnina sicer po februarski 4,5-odstotni redni uskladitvi pokojnin znaša 782 evrov.

• Vse o dolgotrajni oskrbi: nove pravice in nova obveznost

Ostaja veliko perečih vprašanj, pri izvajanju zakona veliko ovir

Predsednik socialne zbornice Iztok Mrak je medtem opazil, da je med zapisanimi besedami na papirju in realnostjo v praksi precejšen razkorak. Perečih vprašanj je po njegovih besedah veliko. Na okrogli mizi je med njimi naštel pomanjkanje kadrov, financiranje, komunikacijo med različnimi deležniki in informiranje izvajalcev o izvajanju naslednjih faz zakona.

Minister je na okrogli mizi priznal, da je pri izvajanju zakona veliko ovir. Vendar pa to po njegovem mnenju ne preseneča, saj je dolgotrajna oskrba zelo kompleksen sistem. Glede vprašanja kadrov se je strinjal, da gre za velik izziv, ki bo oteževal izvajanje dolgotrajne oskrbe. "Vendar se ga ne smemo ustrašiti," je pozval. V povezavi z očitkom na račun financiranja pa je spomnil, da zakon ureja tudi financiranje.

S 1. julijem začetek plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo 

Zakon tako določa, da delavci, delodajalci in upokojenci s 1. julijem začnejo plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni in delodajalci bodo plačevali en odstotek od bruto plače, upokojenci pa en odstotek od neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, bodo plačevali dva odstotka bruto plače.

Medtem ko je bil minister v svojem pogledu na izvajanje zakona optimističen, so imeli sodelujoči na okrogli mizi veliko vprašanj. Tveganja pri vzpostavljanju dolgotrajne oskrbe so lahko resna grožnja, da se sistem letos ne bo v celoti vzpostavil, so poudarili v zaključkih ob koncu okrogle mize. Hkrati so opozorili, da je nujna vzpostavitev informacijskega sistema tako na centrih za socialno delo kot pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe na domu.

Nekateri so skeptični

Po prepričanju sekretarke Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije Tatjane Milavec je treba javnost tudi obvestiti, kaj natančno lahko pričakuje s 1. julijem. Boji se namreč, da bo v nasprotnem primeru veliko slabe volje.

Podobno je tudi sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik menil, da javnosti ne bi smeli dajati obljub, ki jih ne bo mogoče izpolniti. "Ministrstvo naj javnosti sporoči, kaj so realne zmožnosti," je predlagal.

Predsednica sekcije za socialno in dolgotrajno oskrbo na domu pri zbornici Carmen Rajer, ki se je v svojem prispevku osredotočila na pomoč na domu, pa je menila, da bo treba nujno preseči prepad med zdravstvenim in socialnim delom. Vse službe bi morale biti po njenem mnenju osredotočene na uporabnika in sodelovati med seboj.