Nataša Juhnov

Z novim mandatom mestnega sveta in s prihodom Damjana Anželja na županski položaj se je končala vojna med soboško občino, največjo ustanoviteljico javnega lekarniškega zavoda Pomurske lekarne, in dolgoletnim direktorjem Ivanom Zajcem. Ta je po šestletnem opravljanju funkcije kot vršilec dolžnosti, kar je bila posledica spora zaradi delitve dobička, čeprav so pozneje konflikt v javnosti predstavljali kot boj za zakonitost in nižjo ceno zdravil, pred dvema letoma končno spet dobil poln štiriletni direktorski mandat. Toda po naših zanesljivih informacijah ga ne namerava opraviti do konca.

Zajc v pokoj, teren se že tipa

V zraku je namreč predlog za razrešitev direktorja na njegovo željo, ki naj bi ga na novo konstituiran svet zavoda obravnaval na naslednji seji. Zajc se namerava sredi leta upokojiti, saj je z letošnjim letom dosegel pogoje za pokoj, kar nam je tudi več ali manj potrdil njegov pomočnik Dejan Gomboc. Ta je sicer dodal, da lahko direktor predlog za razrešitev do seje sveta zavoda še umakne. Po naših informacijah se že neuradno tipa teren pri ustanoviteljicah za podporo njegovemu nasledniku ali naslednici. Za zdaj se omenjata Damir Domjan, vodja lendavske enote Pomurskih lekarn, ki je tudi politično aktiven, saj je vodja tišinskega odbora Gibanja Svoboda, pred tem pa je bil član Socialnih demokratov, in Polonca Fiala Novak, vodja lekarniške enote pri Svetem Juriju ob Ščavnici, ki ponovno predseduje svetu javnega lekarniškega zavoda v njegovem novem mandatu.

Nov odlok nujen, a bo bolel

Poleg nenadno sproženega boja za vodenje javnega zavoda, ki je nosilec razvoja lekarniške dejavnosti v regiji in izvajalec dežurne službe, so na vidiku še velikanske upravljavske spremembe. Javni zavod namreč še zmeraj deluje na podlagi ustanovnega odloka iz leta 1996, ko ga je ustanovilo takrat 16 pomurskih občin, iz katerih jih je pozneje nastalo 25. Odlok doslej ni bil niti enkrat noveliran, čeprav so se bistvene pravne zadeve, kar je evidentno že v razdružitvi nekaterih ustanoviteljic, večkrat spremenile, niti usklajen z veljavno zakonodajo. Po zakonu o lekarniški dejavnosti so imele ustanoviteljice čas za uskladitev akta o ustanovitvi do januarja 2019, a tega niso storile. Zastarelost odloka pomeni, da tudi razmerja med ustanoviteljicami niso urejena – od pravic, obveznosti, odgovornosti do razdelitve premoženja –, zaradi česar vodstvo lekarniškega zavoda niti ne more izdelati delne premoženjske bilance in tako vse premoženje Pomurskih lekarn vodijo kot premoženje sedežne občine zavoda, kar je v nasprotju z zakonom o javnih financah. Neurejenost odloka se kaže tudi v neposrednem upravljanju lekarniškega zavoda, saj ima v svetu zavoda svoje predstavnike zgolj 16 prvotnih ustanoviteljic. Pri tem ima najmanjša, Občina Kobilje, ki nima niti ene lekarniške enote na svojem območju, isto število predstavnikov kot soboška občina, kjer deluje pet od skupno petnajstih enot Pomurskih lekarn. Nekatere, kot je denimo Občina Dobrovnik, pa svojega predstavnika sploh nimajo. Obseg pravic pri upravljanju je tako povsem neproporcionalno porazdeljen oziroma so nekatere pozneje nastale občine ustanoviteljice povsem odrezane od upravljanja. Ravno tako ni vzpostavljen po zakonu potreben svet ustanoviteljic. »Kljub večkratnim poskusom mestne občine preostale občine ustanoviteljice, niti javni zavod v preteklosti niso izrazili interesa za pristop oziroma sprejem novega ustanovitvenega akta,« pravijo v upravi soboške občine, kjer izražajo jasna pričakovanja glede čimprejšnjega sprejetja novega ustanovnega akta. To so neuspešno poskušali vsiliti tudi prek predloga dodatnega člena ob zadnji novelaciji lekarniškega zakona v državnem zboru. »Da se oblikuje takšen svet zavoda, ki bo predvsem operativen in v katerem bo zastopanost občin ustanoviteljic, zaposlenih v javnem zavodu in uporabnikov pravična ter utemeljena na oprijemljivih kriterijih,« poudarjajo v največji ustanoviteljici in ne odstopajo tudi od zahteve po oblikovanju sveta ustanoviteljic.
Pri pripravi novega odloka pa bi lahko nastala trenja zaradi morebitnega razlikovanja občin, ki na svojih območjih nimajo enote Pomurskih lekarn, so pa podelile koncesijo zasebni lekarniški družbi. Takšno stanje je ta hip v občinah Cankova, Grad, Križevci, Moravske Toplice, Tišina, Gornji Petrovci, Radenci, Apače in Razkrižje. To bi lahko vodilo v razbitje javnega zavoda v smislu izstopa nekaterih ustanoviteljic.

»Njihovega lastninskega upravičenja ne moremo zanikati, zato bodo ostale, seveda če bodo to želele, še naprej soustanoviteljice javnega zavoda. Glede podeljevanja koncesij pa so pravna mnenja deljena, z vidika zagotavljanja ekonomske upravičenosti poslovanja javnega zavoda bi bilo smiselno in potrebno, da vse občine soustanoviteljice podajo izjavo o nepodeljevanju nadaljnjih koncesij, vendarle pa to vprašanje ostaja odprto za nadaljnje pogovore z občinami ob oblikovanju novega ustanovitvenega akta,« napovedujejo v mestni občini. Ob tem se pojavljajo tudi namigi, da naj bi bila sprememba odloka povezana z željami nekaterih po zasedbi direktorskega stolčka, saj je v novem odloku predvidena sprememba pogojev za naskok na vodstveni položaj. Pred Pomurskimi lekarnami, enim pomembnejših regijskih zavodov, ki zaposluje več kot 100 ljudi in letno obrača več deset milijonov evrov, je skratka zelo pestro obdobje.

Rok Šavel

Čakajo na upravno enoto

Kljub temu da so gradbena dela že zdavnaj končana, prostori matične enote Pomurskih lekarn v Kocljevi ulici v Murski Soboti še zmeraj samevajo. V sklopu celovite prenove, ki je po več aneksih stala vrtoglava dva milijona evrov, je bilo postavljeno dvigalo v poslovno-stanovanjskem objektu, zgrajen prizidek k lekarni, hkrati so posodobili notranje prostore, opremo in inštalacije in uvedli avtomatiziran sistem skladiščenja in prinos zdravil do mesta izdaje. Nosilec projekta gradnje dvigala je bila murskosoboška Komunala, za celostno prenovo lekarniških prostorov pa je bilo izbrano podjetje Plan B. Po pojasnilih pomočnika direktorja Dejana Gomboca se bodo vrata lekarne, ki so zaprta že od konca lanskega maja, odprla po pridobitvi uporabnega dovoljenja. Vlogo za izdajo tega je na soboško upravno enoto vložila Komunala.