Rekla je da: Ob veličastnem sončnem zahodu v Toskani
Anže Ros iz Vučje vasi in Anja Marton Ros iz Srednje Bistrice sta iz prijateljstva v srednji šoli razvila ljubezen.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Anže Ros iz Vučje vasi in Anja Marton Ros iz Srednje Bistrice sta se spoznala v srednji šoli, kjer sta bila sošolca. Kot pripovedujeta, sta bila že od začetka najboljša prijatelja, iskrice med njima pa so preskočile v drugi polovici srednješolskih let. »Najina ljubezen se je razvila iz prijateljstva,« povesta sogovornika.
Po končani srednji šoli sta študij nadaljevala v Mariboru, kjer sta veliko časa preživela skupaj. »Temu obdobju bi lahko rekla skorajda preizkus skupnega življenja. Po prvi stopnji študija sva se skupaj preselila v Ljubljano,« nadaljujeta. Dodajata, da je bilo skupno življenje od začetka polno novih izzivov. Naučila sta se potrpežljivosti, sprejemanja kompromisov in medsebojnega prilagajanja. Vse to pa jima je bilo lažje zaradi trdne ljubezni, ki ju je povezovala.
Po dobrem letu skupnega življenja je Anže zaradi službe veliko potoval, zato sta bila pogosto ločena. »Za takšne preizkušnje morajo biti v zvezi postavljeni močni temelji, težke izkušnje pa so te temelje le še utrdile,« pravita sogovornika, ki tudi sama zelo rada potujeta. Kot pojasnjujeta, sta videla velik del sveta, vendar je njuno srce vedno ostajalo v njunem skupnem domu v Ljubljani. »Nekega zimskega večera v tujini nisem mogel spati. Bedel sem dolgo v noč in strmel v strop hotelske sobe. Takrat sem se spomnil, kako z Anjo pijeva jutranjo kavo v najini kuhinji. V tistem osamljenem in hladnem trenutku sem največjo toplino našel v povsem vsakdanjem, skoraj rutinskem prizoru. Zavedel sem se, da je v majhnem stanovanju, tisoč kilometrov oddaljenem od mene, moja toplina. Moja bodoča žena,« se spominja Anže.
Odločil se je, da bo Anjo zaprosil na njunem potovanju po Toskani. Kot pravi, je ves čas čakal na popoln trenutek, dopust pa se je že bližal koncu. »Nekaj dni pred odhodom domov sva šla na romantično večerjo. Med vožnjo sem se ustavil ob robu poljske ceste in Anjo zvabil iz avtomobila. Bila sva sama. Sonce je počasi zahajalo za griči. Rekel sem ji, naj stopi nekoliko bližje njivam in si ogleda razgled. Veličastna zelena polja, odeta v zlate odtenke sončnega zahoda, so mi vzela dih. Obrnil sem se proti njej in jo zaprosil. Rekla je: da,« se z nasmehom spominja Anže.
Anja in Anže sta si večno zvestobo obljubila na dvorcu Jeruzalem. »Med obredom sva imela pogled uprt v naše prelepe domače griče in v mislih se nama je znova prikradel tisti večer v Toskani, kjer se je najina poročna zgodba pravzaprav začela,« povesta mladoporočenca, ki sta si želela elegantno in preprosto poroko v krogu najbližjih.
Najpomembnejši del poroke jima je bila družba ljudi, ki ju imajo radi. Prepričana sta, da je poroka priložnost, ko svojim najbližjim pokažeš, da ljubiš osebo ob sebi in da jo izbiraš za življenjskega partnerja. »To je bistvo poroke. Vse ostalo so le lepi in prijetni dodatki. Temelj poroke sta izkaz ljubezni in medsebojno zaupanje,« poudarjata.
Na vprašanje, kateri trenutek poročnega dne jima je ostal najbolj v spominu, pa odgovarjata: »Poročni dan je bil tako popoln, da je nemogoče izpostaviti le en trenutek. Ves dan je bil kot pravljica,« skleneta mladoporočenca.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
