"Javnost in vsi mi se zopet sprašujemo, zakaj smo v vzgoji in izobraževanju ponovno potisnjeni v situacijo, da zapiramo šole in gremo na ceste. V času epidemije se je pokazalo, kako pomembno je
javno šolstvo.
V dveh letih, ko ni bilo posluha z ministrstva za šolstvo, smo mi, učitelji in starši,
prevzeli vso breme šolanja na daljavo. S strani ministrstva in države nismo zaznali podpore ter pomoči. Na posameznem učitelju je bilo, kako se bo znašel pri pouku na daljavo. Premagovali smo
tehnične težave z lastnimi sredstvi, trudom ter iznajdljivostjo.
Ministrica je prepričevala javnost, da ni nikakršnih težav, mi pa smo le-te reševali po svojih zmožnostih in strokovnostjo. Tudi po vrnitvi v šolo smo se spopadli z dodatnimi obremenitvami in zadolžitvami (samotestiranje, razkuževanja, mehurčki, poučevanje na daljavo, nadomeščanja kolegov v karanteni, povečana komunikacija s starši izven delovnega časa) ter se nenehno prilagajali spremembam in vladnim odlokom, ki so prihajali prepozno oz. v zadnjem trenutku. V vsem tem času je vlada zavračala dialog z nami, medtem ko so nekatere druge skupine v javnem sektorju krepko izboljšale svoje plače, vse to nas je potisnilo do odločitve za stavko. S tem izražamo svoje mnenje in hkrati podpiramo učitelje kolektiva Gimnazije Poljane ter vse ostale kolege."