Osebni arhiv

Skupina petih študentov zadnjega letnika Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani bo aprila odpotovala na humanitarno-medicinsko odpravo v Zambijo. Njena člana bosta tudi Niko Farič iz Bakovec ter Julija Kalcher, ki si je v naši regiji našla fanta. Poleg njiju bodo v Afriko potovale še študentke Neža, Klara in Hana iz drugih delov Slovenije.

V zadnjem obdobju zbirajo finančna sredstva in material, da bodo s tem podprli delovanje tamkajšnje misijonske bolnišnice in pripomogli k zdravstveni oskrbi prebivalstva. Delovali bodo v Nangomi pod okriljem Sekcije za tropsko in potovalno medicino Slovenskega zdravniškega društva. Z njimi smo se pogovarjali, kako se pripravljajo na izziv, kakšne razmere jih bodo tam pričakale in kakšna so njihova pričakovanja. 

Osebni arhiv

Od aprila do junija boste delovali v Zambiji. Kako ste se odločili za ta korak in s kakšnimi pričakovanji boste šli tja?

Klara: »V prvi vrsti želim z zbranimi donacijami, svojim znanjem in delom v bolnišnici pripomoči k boljši zdravstveni oskrbi prebivalstva v okolici bolnišnice v Nangomi, kamor se odpravljamo. Veselim pa se tudi priložnosti, da bom spoznala zdravstveni sistem ter način življenja, ki se v marsičem močno razlikujeta od našega.« 

Neža: »Tudi meni se zdi pomemben del odprave pomoč ljudem, ki so se morda rodili v delu sveta, kjer je zdravstvena oskrba veliko bolj okrnjena in finančno šibka. Veseli me, da lahko s tukaj zbranimi sredstvi pripomoremo k razvoju tamkajšnje skupnosti. Hkrati se mi zdi, da je pomemben del odprave spoznavanje tako njihove medicine kot tudi kulture. Zdi se mi, da so to izkušnje, ki ti pomagajo v življenju in nas bodo pomagale oblikovati tako v boljše zdravnike kot tudi v boljše ljudi.«

Julija: »Mislim, da smo si glede najpomembnejšega dela odprave kar enotni – pomagati ljudem. Dejstvo je, da smo s tem, ko smo se rodili v majhni, varni Sloveniji, zadeli na loteriji življenja. Mislim pa, da se nas večina tega ne zaveda in se tudi ne moremo v polnosti zavedati, ker nismo na lastni koži izkusili življenja v drugih delih sveta, drugih kulturah in (zdravstvenih) sistemih. Zdi se mi privilegij, da lahko košček svojega razkošja ponesemo s seboj v Zambijo, kjer nimajo vsi takšne sreče, kot jo mi štejemo za samoumevno. Prepričana pa sem, da nam bo izkušnja poleg tega potrdila, da drugačen svet, čeprav neznan, ni 'slabši' in da se da srečo najti v najrazličnejših stvareh.«

Osebni arhiv

Hana: »Čeprav bom morda po odgovorih preostalih zvenela kot pokvarjena lajna, se moram odgovoru na to vprašanje pridružiti z besedami, da moja odločitev, da sodelujem v humanitarno-medicinski odpravi, v največji meri temelji na želji, da svoje znanje in energijo usmerim v pomoč sočloveku. Že kmalu po začetku študija medicine sem začela razmišljati o tem, da bi se v prihodnje pridružila eni od takih odprav, kasneje pa se je ta želja še okrepila. Zdi se mi prav, da izkoristimo priložnost, da naredimo nekaj dobrega in s svojim delom prispevamo droben, ampak – upam in verjamem – pomemben kamenček k podpori zdravstvene oskrbe v Nangomi, in skupaj z domačimi zdravstvenimi delavci naredimo razliko za tamkajšnjo skupnost.«

Niko: »Poleg bistvene humanitarne note, ki so jo že omenila dekleta, me od nekdaj zanima tropska medicina. Najprej me je plašila, saj se spomnim, da me je zaskrbelo že branje o tropskih boleznih, pozneje pa je iz radovednosti in strahu zraslo zanimanje in želja po dodatnih izkušnjah dela na tem področju. Verjamem, da me bo odprava zaradi številnih izzivov, novih znanj in raznolikosti osebnostno oblikovala, upam, da bom bolj srčen, potrpežljiv in zmožen timskega dela, kar verjamem, da so ključne lastnosti dobrega zdravnika.«

Novice

Pater, ki je postal "črnec v beli koži"

Ste že nabrali nasvete od članov prejšnjih odprav? 

»Vsak nasvet članov preteklih odprav je več kot dobrodošel. Vsaka od treh lokacij odprav ima svoje mentorje, za Nangomo v Zambiji so to tri mentorice, ki nam pomagajo s pripravami na odpravo in od katerih smo že prejeli več zelo dragocenih nasvetov. Prav tako so nam o svojih izkušnjah povedali in nam svetovali člani odprave, ki je bila v Zambiji med lanskim aprilom in junijem, torej v enakem terminu, kot se odpravljamo mi, za kar smo jim izjemno hvaležni.«

Osebni arhiv

Razmere v Zambiji ne bodo primerljive s slovenskimi. Se lahko na to pripravite?
»Kljub temu da bo delo v Zambiji res zelo drugačno kot v naših bolnišnicah in zdravstvenih domovih, nam bo vsako znanje, ki smo ga in ga bomo do odprave pridobili pri nas, koristilo. Poleg obveznih predmetov na fakulteti, ki seveda zajamejo različna področja medicine, smo opravili tudi predmet tropska in potovalna medicina, ki obravnava za trope specifične bolezni, pa tudi nam povsem znane in vsakdanje bolezni, ki so v tropih prav tako pogoste, vendar so možnosti obravnave in zdravljenja nekoliko drugačne. S kliničnimi vajami in tudi prostovoljnim delom v kliničnem okolju smo in bomo nabrali znanje in izkušnje, ki nam bodo prišle prav. Zelo v pomoč pri pripravah pa so seveda tudi nasveti preteklih odprav.«

Kako bo razdeljeno vaše delo?

»V bolnišnici, kjer bo delovala naša odprava, so bolnišnični oddelki, ki pokrivajo različne veje medicine. V grobem pediatrijo, interno medicino, kirurgijo ter ginekologijo in porodništvo. V smislu priprav si bomo področja med seboj razdelili, da se vsak od nas osredotoči na pridobivanje znanja in izkušenj ter prebiranje za Zambijo aktualnih smernic s svojega področja. Kljub temu bomo pri delu v Zambiji med seboj sodelovali in se izmenjevali, zato si zadolžitev ne bomo strogo razdelili.«

Osebni arhiv

Kaj menite, da vas bo najbolj presenetilo?
»Verjamemo, da bomo, čeprav smo o odpravah na splošno in tudi o odpravah v Nangomo veliko slišali, nad marsičim presenečeni. Ne nazadnje okolje, kjer bomo delovali, ni drugačno samo v smislu zdravstvenega sistema, ampak je tudi kulturno precej drugačno od Slovenije. Kaj konkretno nas bo najbolj presenetilo, težko rečemo, se pa vsekakor veselimo novih izkušenj.«

Novice

Mladi zdravniki, tudi Pomurka, delovali v Zambiji. Kaj vse so doživeli?

Da bi krili stroške odprave, ste se lotili zbiranja sredstev. Tisti, ki želijo pomagati, lahko prispevajo prostovoljne prispevke. Ste si zadali kak cilj, koliko sredstev želite zbrati, in koliko pravzaprav stane taka odprava?

»Namen naše odprave ni le ta, da pomagamo pri delu v bolnišnici, ampak tudi da zagotovimo zadostna finančna sredstva za nakup zdravil, medicinske opreme, sanitetnega materiala in kritje stroškov delovanja bolnišnice. Kar bomo predvidoma nesli s seboj, so stara očala, ki jih zbiramo, tudi nekaj obvezilnega in drugega materiala ter zdravil, ki jih je v Zambiji težje kupiti, medtem ko bomo večino zdravil z zbranim denarjem kupili v lekarnah v Zambiji.

Na podlagi izkušenj prejšnjih odprav smo zastavili finančni načrt. Po navadi odprave, ki delujejo na neki lokaciji, porabijo podobne zneske za nakup zdravil, medicinskega materiala in opreme, kritje stroškov prevoza za člane odprave in druge stroške odprave. Naš cilj je nekoliko višji kot od predhodnih odprav, saj devet mesecev pred nami v Nangomi ne bo nobene slovenske odprave in bodo morda stroški za kakšna popravila in vzdrževanje v bolnišnici višji.

Konkretno je naš cilj zbrati okrog 25 tisoč evrov, od česar smo do sedaj zbrali približno polovico. Izjemno smo hvaležni tistim podjetjem, ki so naše delovanje podprla z donacijami, in posameznikom, ki so in še bodo velikodušno prispevali prostovoljne prispevke, s katerimi – smo prepričani – bomo lahko naredili veliko dobrega.«

Osebni arhiv

Pomagate lahko tudi vi
Če želite podpreti mlade zdravstvene delavce in njihovo misijo v Zambiji, lahko denarna sredstva nakažete na TRR: SI56 0110 0603 0708 380, naziv Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana. Sklic: SI00 250618, koda namena: CHAR, namen: Zambija apr-jun 2026.