Kolumna: Živi zdravo, kadi travo
"Vse bolj pogosto pridem v šolo, kjer mimo mene hodijo zombiji z izsušenimi ustnicami in rdečimi očmi," razmišlja David Matjašič, član Dijaške organizacije Slovenije.
Uporaba psihoaktivnih substanc med dijaki … Seveda se sliši popolnoma bizarno. Težko si predstavljamo otroka, ki po šoli, kot da bi bil prigrizek, poje kakšno gobico, ki je zagotovo ni našel na gobarjenju z očetom. Že meni kot dijaku se je to zdelo smešno, pa vendar je veliko bolj razširjeno, kot si nas lahko večina sploh predstavlja.
Nekako je med mladimi že sprejemljivo, da si po napornem dnevu preučevanja Prešerna in kvadratnih funkcij prižgejo cigareto ali pa vejp z okusom po banani in čokoladi, ki je načeloma ena mojih najljubših kombinacij na rojstnodnevni torti. Tako ni niti čudno, da so izvirni izumitelji poiskali okusne načine, da nam skrajšajo življenjsko dobo, a na tem področju se sistem trudi vsaj nekoliko izboljšati situacijo, čeprav mu več kot prepogosto spodleti.
"Od trave ne moreš postati odvisen"
Nekako pa smo na substance, ob prisotnosti katerih lahko vohaš barve in slišiš slona na Prešernovem trgu, ali da povem brez metafore – konopljo, gobice itd., kar pozabili. Nemalokrat sem v družbi slišal: "Od trave ne moreš postati odvisen," ali pa "Veš, da so gobice najbolj zdrava droga," in "Zakaj bi kadil cigarete, če me trava bolj zadene?" Moja daleč najljubša pa je: "Živi zdravo, kadi travo," v besedah generacije Z – ta stavek je pojedel.
Takšne izjave so velik razlog za širjenje psihedeličnih drog med mladimi, saj so izraz nevednosti in slabe ozaveščenosti. Medtem ko se osredotočamo na to, ali je Janez iz 2. letnika pod ustnice dal nikotinsko vrečko, pozabimo, da si je Jadranka iz 1. letnika med odmorom skuhala konopljin čaj, in tako se problem širi ter pušča nepredvidljive posledice.
Absurden podatek je, da je več kot 5 odstotkov otrok, starih med 15 in 16 let, že poskusilo NPS ali New Psychoactive Substances, ki posnemajo učinke drog, kot so konoplja, magične gobice ali LSD, kot navaja evropska raziskava ESPAD.
Med mladimi pomanjkanje znanja o zaužitih substancah
Mogoče se 5 odstotkov ne sliši veliko, a za trenutek pomislite: to so otroci mlajši od 16 let. Seveda je tu prepletenih več razlogov, od vpliva družbe do socialnih razmer, zagotovo pa je med njimi tudi pomanjkanje znanja o zaužitih substancah. Prav zato je ozaveščanje in strožji nadzor takih snovi ne le pomemben, temveč res nujno potreben, če želimo, da bodo prihodnje generacije v svet vstopile zanesljive. Naj vam povem še en zanimiv podatek iz iste raziskave: 18 odstotkov dijakov do 15. leta je poskusilo marihuano. Zakaj pa je to problem? Ker je to postalo veliko enostavneje, kot je bilo včasih.
Med dijaki se močno širi uporaba vejpov, ki vsebujejo tekočino z izvlečki trave in omogočajo enak učinek, le da jih je veliko težje opaziti. Ta uplinjena tekočina nima vonja, kar pomeni, da se lahko brezskrbno zadeneš, kadar ti zapaše, in če mislimo, da otroci tega ne izkoriščajo, se močno motimo.
Vse bolj pogosto pridem v šolo, kjer mimo mene hodijo »zombiji« z izsušenimi ustnicami in rdečimi očmi. Vonja ni, le en majhen obris pravokotnika v žepu njihovih sivih trenirk. Z vsako prihajajočo generacijo je teh »zombijev« vse več, in tukaj ta problem postane skrajno resen.
Možgani se razvijajo do 25. leta, vpliv substanc ni zanemarljiv
Do 25. leta se možgani še razvijajo in z uporabo kakršnih koli pripravkov, zvarkov, plinov ali »bombončkov«, s katerimi se počutimo, kot da lahko letimo, na ta razvoj močno vplivamo. Ko zaužijemo razne prepovedane snovi, upočasnimo tvorjenje možganskih povezav, ki so ključne za sprejemanje novih informacij in razvoj. Sčasoma to začne vplivati na naša čustva, pa ne le čustva, temveč tudi učenje ali poslušanje pri pouku postane naporno, ker si stvari enostavno ne zapomnimo. Zato ni čudno, da moji profesorici za slovenščino pokajo živci, ko vidi rezultate mature, ki strmoglavljajo. Eden od razlogov je zagotovo dejstvo, da si dijaki z uživanjem drog trajno in nezavedno »pokvarijo možgane«.
Najdlje se v možganih razvija prefrontalni korteks, ki skrbi za presojanje in uravnavanje čustev. Ko se vse naše babice čudijo deviantnemu obnašanju določenih mladostnikov, "ki ga v njihovem času ni bilo," morda napačno krivijo telefone. Morda je kriva prav uporaba psihedelikov. Seveda niso psihedeliki vir vsega zla na svetu, zagotovo pa k temu pripomorejo.
Naj povem še nekaj: tale moj prispevek ni namenjen obsojanju, temveč ozaveščanju. Čas je, da trezno pogledamo situacijo in si zagotovimo prihodnost, ki si je vsi želimo, saj, kot pravi dobri stari rek: Kad se male ruke slože, sve se može.
Sprememba je edina stalnica v življenju in prišel je čas, da se sprememba zgodi.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.