V Pomurju nov živalski vrt, v katerem skrbijo za ohranitev ogroženih vrst
Teodor Cigan je v Kamovcih uredil živalski vrt, v katerem imajo glavno vlogo opice. Ta živalska vrsta je ena njegovih najljubših, ker je zelo podobna človeku, ob opicah pa boste našli še kamele, alpake in želve.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
V Kamovcih, majhni vasi v Občini Dobrovnik, bo v soboto odprl vrata zasebni živalski vrt z imenom Zoo Kamovci. Vodi ga Teodor Cigan, ki je od malih nog navdušen nad živalmi, še posebej nad opicami. Prvo je dobil pred petnajstimi leti, imenuje se Fredi in je k njemu prišla iz Avstrije. »Posebno naključje je, da se je tisti živalski vrt letos zaprl, jaz pa svojega odpiram,« nam je povedal ob našem obisku, ko nas je tudi seznanil s Fredijem.
Z njim smo se sprehodili ob ogradah in spoznali, da je v njih sedem različnih vrst opic. Večina jih sodi med ogrožene, saj je Cigan vključen v program za ohranitev vrst, kar pomeni, da mu iz različnih živalskih vrtov po Evropi koordinatorji dodelijo posamezne živali, pozneje pa se lahko naselijo v naravo. Kot pravi, je zaradi ohranjanja genetike živali treba menjavati.
V Kamovcih biva skupno okoli 50 opic, ki so iz vrst navadne kapucinke, rjave kapucinke, berberske opice, javanski makaki, de brazza opice, rhesus makaki in papio hamadryas. Cigan je posebej ponosen, da so začasen dom pri njem dobile rjave kapucinke, ki so zelo redke. Pravi, da jih imajo le trije živalski vrtovi na svetu, v naravi pa je vrsta skoraj izumrla. Zelo redke so tudi berberske opice in pred kratkim sta Kamovce dve samički zamenjali za živalski vrt v Bukarešti, v Prekmurju pa so se razveselili mladička.
Kameli Stipe in Šela
Mladiček je v ponedeljek, ko smo obiskali živalski vrt, štel pet dni. Samica ga je ves čas nosila v naročju, sogovornik pa je opisal, da je tudi lani skotila mladička in ga vse do nove kotitve dojila. »Samec je dva dni ponoči cvilil, ker se več ni mogel dojiti, saj mu je mesto prevzel mlajši sorojenec,« je opisal življenjsko prigodo. Povedal nam je, da je imel opice doma že daljši čas, a ker je zakonodaja nato prepovedala posedovanje opic v domačem okolju, je pred petimi leti pridobil status živalskega vrta.
V Zou Kamovci trenutno bivajo opice iz različnih delov Evrope, od Avstrije, Nemčije, Nizozemske do Belgije, Romunije ... Niso pa ti sesalci edini prebivalci Teodorjevega malega živalskega kraljestva. Ima tudi dve kameli. V nasprotju z opicami, razen Fredija, sta poimenovani. Sta Stipe in Šela, ki sta v Prekmurje prišla iz Hrvaške in Nemčije.
Sogovornik nas je poučil, da ločimo prave kamele in domesticirane, ki so dalj časa v ujetništvu. Ena od njegovih je iz Kazahstana, iz naravnega okolja, druga pa je bila v ujetništvu. »Na leto pojesta okoli 30 okroglih bal sena, pa še mladi sta,« je smeje dodal. Stari sta okoli tri leta, še kakšni dve leti bosta pridobivali višino. Razložil je tudi, da če dobro opazujemo, vidimo, da kamelam tečejo solze. »To je normalno, tudi v puščavi je tako, saj si na ta način čistijo oči.«
Dobrodelna nota
Prve redne goste bo Cigan sprejel v soboto ob 13. uri, do takrat pa ga čaka še nekaj dela. Našteval je, da mora pokositi travo, urediti okolico in podobno, k sreči pa ima pomoč družine. Dodal je, da pred uradnim odprtjem zaznava velik interes, odločil se je tudi, da bodo izkupiček od pobrane vstopnine z dneva odprtja namenili za dobrodelno akcijo. Pomagali bodo dečku Teu, za katerega se zbirajo sredstva za gensko terapijo v Združenih državah Amerike.
Zoo Kamovci bo za zdaj odprt le ob koncih tedna. Ko smo se sprehajali po živalskem vrtu in opazovali opice in njihovo obnašanje, je Teodor, ki je sicer po poklicu frizer, razložil, da se vsakodnevna skrb za živali začne ob šesti uri. Takrat jih nahrani, na jedilniku so sadje, zelenjava in posebni briketi. Sledi čiščenje ograd, nato pa še hranjenje popoldne in zvečer.
Ob ogradah je v minulih tednih postavil še dodatno ograjo, ki naj bi preprečila obiskovalcem, da bi se dotikali živali. Razume, da bi ljudje radi pobožali opice, a pravi, da to ni primerno v prvi vrsti zaradi varnosti, pa tudi zato, ker se s človeka na opice lahko prenesejo kakšne bolezni.
Tudi krokodila
Videli smo tudi sedem suri alpak, ki kraljujejo v svoji ogradi, ljubitelj živali pa nam je na naše veliko presenečenje povedal, da je imel pri šestnajstih letih doma tudi krokodila, ki pa je po nekaj letih našel novo domovanje v živalskem vrtu na Poljskem. Po tistem se je začelo stopnjevati njegovo navdušenje nad opicami in vse drugo je danes že preteklost.
Da dobi opico posamezne vrste, čaka več let. Pristojnemu odboru, v katerem so primatologi in drugi strokovnjaki, mora poslati fotografije kletk oziroma ograd, zapisati natančne mere in podobno. Odbor potem razmere preuči in sprejme odločitev, ali mu opice dodelijo ali ne. »Ni ravno enostavno, pa tudi plačati je treba,« pove. Veselo pa pristavi, da v letošnjem letu pričakuje novo vrsto opic, imenuje se sajmiri, nanjo pa čaka že šest let.
Da lahko na primeren način skrbi za živali in da zadosti vsem potrebam, se tudi redno izobražuje. Na leto se udeleži več izobraževanj v sklopu programa EEP (evropski vzrejni program), ki ga vodi Evropska zveza živalskih vrtov in akvarijev. Lani je visoki funkcionar tudi prišel preverit njegov živalski vrt in bil zadovoljen z videnim.
Žalosten ob odhodu
Opice znajo biti po besedah Teodorja Cigana precej agresivne. Ko dobi novega samca, nedavno je bilo tako pri pavijanih, ga vedno nastani v ločen prostor, da se s preostalimi člani skupine najprej le opazujejo. Da se navadijo druga na drugo, traja navadno dva do tri mesece.
Razložil je tudi, da se pri opicah večkrat zgodi, da samica zavrže mladičke. Med najpogostejšimi vzroki sta ta, da je v skupini druga samička preveč dominantna in mladička ne dopusti ali pa samica še nima razvitega materinskega občutka. Tudi v Kamovcih se je to že zgodilo, Teodor Cigan je tako tri majhne opice hranil prek stekleničke. V skupino drugih opic trojica več ne more, zato so ločene in zanje skrbi le sogovornik.
»Prav tako se te opice ne bodo parile, ker ne bodo znale zadržati mladičkov, saj so bile hranjene prek stekleničke.« Priznal je, da ko se tak scenarij zgodi v živalskem vrtu, se mladička navadno prepusti usodi, sam pa ni imel srca, da bi jih obsodil na žalosten konec.
Tudi takrat, ko se živali po koncu programa po nekaj letih poslovijo od Kamovec, ni ravnodušen, a takrat ga pomirja dejstvo, da gredo na dobro mesto in v dobro okolje, v svojem živalskem vrtu pa bo prej ali slej dobil nove prebivalce.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
