Jure Kljajić

Jernej Žilavec je pred kratkim prevzel vlogo strokovnega vodje Zdravstvenega doma (ZD) Ljutomer. Po poklicu je psihiater in bo v zavodu ostal aktiven tudi v ambulantnem delu. V pogovoru je spregovoril o prvih tednih na novi funkciji, izzivih slovenskega zdravstva, pomenu duševnega zdravja ter viziji razvoja ZD Ljutomer.

Kako ste doživeli prve tedne na novem položaju?

»Prvi tedni so bili zanimivi. Nisem vajen posebne pozornosti. Sam nimam socialnih omrežij, zato me je nekoliko presenetilo, da so se mi oglasili tudi ljudje, s katerimi dolgo nisem bil v stiku, in mi čestitali. Sam te funkcije ne doživljam kot nekaj velikega. Res pa imam zdaj na urniku nekoliko več sestankov kot prej.«

Vanesa Jaušovec

Kako razumete svojo vlogo in kje vidite glavno odgovornost?

»To vlogo razumem kot nadaljevanje že dobro utečenega dela. ZD Ljutomer po mojem mnenju že več let dobro deluje, veliko zaslug za to ima tudi prejšnja strokovna vodja (Jasmina Kolar, op. a.), ki se je zaradi novega zakona o zdravstveni dejavnosti odločila, da funkcije ne bo več opravljala. Moj glavni cilj je ohraniti obstoječe dobro stanje, hkrati pa si prizadevamo za širitev programov in pridobivanje novega kadra. V zadnjih letih je zavod pridobil približno 30 do 40 novih zaposlenih, kar kaže na uspešen razvoj, ki ga želimo nadaljevati.«

S kakšnimi izzivi se srečujete – osebno in na ravni vodenja pomembne institucije?

»Osebno to pomeni več odgovornosti in usklajevanja obveznosti. Moje ambulantno psihiatrično delo poteka naprej v enakem obsegu, saj si nisem želel, da bi zaradi vodenja ta del trpel. Ker sem v tej vlogi šele tri tedne, se bodo nekateri izzivi pokazali šele s časom.

Sicer pa smo zaradi dobrega dela vodstva razmeroma dobro kadrovsko pokriti, tako z družinskimi zdravniki kot zobozdravniki, kar je za manjše zdravstvene domove pogosto velik izziv. Največ težav vidimo pri širitvi specialističnih dejavnosti, predvsem na področju duševnega zdravja – klinične psihologije, dispanzerja za duševno zdravje, logopedije ter drugih specialistov. Težava je predvsem v iskanju ustreznega kadra, saj se vsi zavodi borimo v istem kadrovskem bazenu, dodatno delo pa je zakonsko omejeno.«

Jure Kljajić

Kot psihiater se vsakodnevno srečujete s stigmo duševnega zdravja. Kako jo zmanjšati in kaj že delate v tej smeri?

»Imam občutek, da se o duševnem zdravju danes govori precej več kot v preteklosti. V primerjavi z začetki moje kariere, pred približno 15 leti, se je stigma zagotovo zmanjšala. Pacienti, ki pridejo k meni, so večinoma odprti za pogovor in zdravljenje. Pomembno pa je, da se ozaveščanje začne že pri mladih, v šolah – da se poudari, da so težave v duševnem zdravju nekaj, kar se lahko zgodi vsakomur, in da je poiskati pomoč povsem smiselno.

Tudi starejši pacienti so ob ustreznem pristopu večinoma odprti. Težje je včasih že na primarni ravni ljudi spodbuditi, da sprejmejo napotitev, ko pa enkrat pridejo, praviloma dobro sodelujejo.«

Majda Horvat

Čakalne dobe za prvo obravnavo pri psihiatru so pogosto dolge. Kako jih skrajšati?

»Čakalne dobe so zelo odvisne od stopnje nujnosti in razpoložljivega kadra. Pri nas so obravnave razmeroma hitro dostopne, drugod, na primer v večjih centrih, kjer primanjkuje kadra, so čakalne vrste daljše. Posebej problematično je področje pedopsihiatrije.

Na neki način bi rekli, da nekdo, ki je v hudi stiski, ima občutek, da potrebuje pomoč takoj. In zanj je lahko že mesec ali dva dolgo. Ampak mislim, da se vsi trudimo, da so te čakalne dobe čim krajše. Po mojem mnenju sta mesec ali dva še relativno dober čas. Je pa res, da nekdo, ki je v zelo hudi stiski, gre po navadi potem tudi na pregled v urgentno psihiatrično ambulanto ali pa v klinični center v Mariboru. Tudi tako potem dobimo paciente, ki gredo v urgentno ambulanto na takojšen pregled, neko diagnostično terapijo pa nato nadaljujemo ambulantno.«

Jure Kljajić

Katere so prednosti ZD Ljutomer in kje vidite pomanjkljivosti?

»Velika prednost je dobra delovna klima. Od vodstva naprej si prizadevamo za spoštljive odnose, sodelovanje in podporo zaposlenim. To se morda sliši kot floskula, vendar ima zelo konkreten vpliv na kakovost dela. Poleg tega imamo široko paleto dejavnosti – od pediatrije, družinske medicine in zobozdravstva do specialističnih ambulant in močno razširjene fizioterapije, kar lokalnemu prebivalstvu pomeni veliko.

Izziv pa je pomanjkanje predvidljivosti zaradi pogostih zakonskih sprememb. Nekateri pogoji in zahteve so za manjše zdravstvene domove zelo težko izvedljivi in lahko celo poslabšajo dostopnost storitev. Razlika med velikimi in manjšimi zavodi pri tem pogosto ni dovolj upoštevana.«

Slovensko zdravstvo postopoma prehaja na portal zVEM. Kakšno je vaše mnenje oziroma izkušnje s pacienti? Ali že prihajajo z vprašanji?

»Portal ima tako prednosti kot slabosti. Starejši pacienti, ki niso vešči digitalnih orodij, so pogosto zaskrbljeni in se bojijo, da bodo izgubili stik z zdravnikom. K meni je že prišla starejša pacientka z bojaznijo, da do nas več ne bo mogla, saj ne uporablja interneta in nima telefona. Pomembno je poudariti, da bodo telefon in osebni stik vedno ostali. Digitalne poti so koristne za tiste, ki jih znajo in želijo uporabljati, zato jih podpiramo, a ob tem moramo ohraniti tudi klasične oblike dostopnosti.«

Jure Kljajić

Načrtujete kakšne spremembe ali nove programe v ZD Ljutomer?

»Večjih sprememb ne načrtujem, saj menim, da sistem že dobro deluje. Naš cilj je ohraniti obstoječi nivo kakovosti. Seveda pa si prizadevamo za širitev programov in večjo dostopnost storitev v lokalnem okolju, saj se zavedamo, da je nekomu lahko že težava priti do Murske Sobote. Zaprosili smo za programe klinične psihologije, ortopedije, radiologije in urologije ter upamo, da bomo uspešni.«

Kakšna je vaša dolgoročna vizija?

»Da ostanemo dostopni, strokovni in kakovostni. To pomeni dovolj zaposlenih, motivirane sodelavce, podporo vodstva in stalno izobraževanje. Medicina se hitro razvija in tudi na primarni ravni moramo slediti novim znanjem, če želimo pacientom omogočiti najboljšo možno oskrbo.

Mislim, da je izobraževanje zelo velik dejavnik, ki ga je že prej vodstvo podpiralo, in tudi naprej ga bomo spodbujali. Predvsem zato, da bomo lahko bolj kvalitetni in v koraku s časom.«

Jure Kljajić

Za konec – kako ste se odločili za delo v zdravstvu?

»Odločitev je bila precej spontana. Po gimnaziji nisem natančno vedel, kaj bi študiral, medicina pa je združevala veliko področij, ki so me zanimala. Malo po začetku študija sem imel nezgodo, v kateri sem ostal brez roke, kar je izključilo nekaj programov in stvari, kjer moraš delati z rokami. In to me je nekako naravno skozi leta pripeljalo do psihiatrije, ki pa se mi je zdela tudi zanimiva. Kar je vodilo v specializacijo in šlo naravno naprej.«