Škofovo pismo, ki je objavljeno na škofijski strani in na spletni strani Slovenske škofovske konference, nosi naslov Navijanje na tekmi v dvojnem dresu? Nemogoče. Uvodoma je zapisal, ali si za eno ali za drugo ekipo, ter nadaljeval, da bi na tekmi potegnili kratko navijači s pol dresa na sebi od ene ekipe in pol od druge. "Ne bi se dobro končalo. Verjemite, da ne. So pa tudi taki, ki jim je vseeno, kdo bo zmagal; na sebi nimajo dresa, ne gredo na tekmo in niso del igre," je zapisal.
Škofovo pismo objavljamo v celoti:
Referendum o evtanaziji in legalizaciji marihuane je nastavljena igra, ki jo je država vsilila ljudem in se tako otresla velike moralne odgovornosti. Dobro ve, da gre za boj med življenjem in smrtjo. Kdo bo zmagal? Veliko bo odvisno tudi od udeležbe kristjanov. Nemogoče je ostati nevtralen. Kdor bo ostal doma, pomeni, da navija za smrt. Če nam je vseeno, ali bo zmagalo življenje ali smrt, pomeni, da nas preprosto ni.
Država v boj proti življenju pošilja zdravnike; torej tiste, ki bi ga morali varovati in braniti, pa jih sili, da ga uničujejo. Mnogi se temu odločno upirajo in s tem delajo čast svojemu 'belemu dresu', ki pomeni obrambo življenja. Ko država nastavlja zdravnike za njegove uničevalce, se sama spreminja v 'poligon smrti'. Gre za hudo zlorabo zdravniške etike in poklica in veliko grožnjo ljudem. Temu se moramo odločno upreti.
Tokrat bomo kristjani na referendumu izpovedali svojo veroizpoved: v življenje ali v smrt. Kdor bo dal svoj glas življenju, ima v cerkvi kaj iskati; kdor pa bo glasoval za smrt, pa naj v prihodnje ostane kar doma. Nima pomena, da bi še hodil tja v dvojnem 'dresu hlimbe'. V cerkvi namreč častimo in slavimo Boga, ki je stvarnik vsega in je izvor vsakega življenja. To izpovedujemo v naši veri, ki od nas zahteva, da ga branimo.
Referendum o evtanaziji in legalizaciji marihuane bo torej tudi referendum o slovenskem krščanstvu in narodnem obstoju. Jaz bom odločno glasoval proti evtanaziji in proti legalizaciji marihuane.
Naj zmaga življenje. Tega smo vredni, za to molimo in Boga prosimo za naš obstoj.
Katoliška cerkev je proti evtanaziji in končanju življenja in na spletni strani Slovenske škofovske konference so nedavno objavili zapis ljubljanskega pomožnega škofa in predsednika komisije za etiko pri ComECE Antona Jamnika. V njem je bralki tednika Družina odgovoril na vprašanje, zakaj pravica do samomora ne more biti pravica.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Kaj pravi?
Jamnik je dejal, da gre za družbeno dogajanje okrog asistiranega samomora, ki ga nekateri v tem času želijo umestiti v slovensko zakonodajo. "Gre namreč okvirno za dva dejavnika, dva argumenta, ki se stalno pojavljata: prvi je strah pred trpljenjem ob koncu življenja, kar razumemo vsi. Nihče si ne želi trpeti, vsak si želi življenje končati brez bolečin in v notranjem miru. Drugi argument pa temelji na človekovi svobodi in s tem pravici, da samostojno odloča o svojem življenju in tudi o svoji smrti. Nekateri zato govorijo o pravici do predčasnega končanja lastnega življenja. Temeljna človekova pravica je vedno pravica do življenja in to velja tudi za njegovo zadnje obdobje. Pri umiranju ima človek pravico do dostojnega življenja vse do trenutka smrti.
Pravice namreč niso samo nekaj, o čemer bi se lahko kot družba dogovorili in poljubno spreminjali po svoji volji. Na tak način bi bile zelo hitro ogrožene pravice nemočnih in obrobnih ljudi. Temeljne človekove pravice so prirojene in veljajo za vse ljudi, ne glede na zdravstveni in socialni položaj. Vsaka pravica pa vključuje tudi dolžnost družbe, da je posamezniku ta pravica omogočena. Katoličani podpiramo človekove pravice in se pri njihovi utemeljitvi opiramo na svetopisemsko etiko, ki temelji na svetosti človeškega življenja. Ljudje smo ustvarjeni po Božji podobi (1 Mz 1,27) in ta podobnost ni odvisna od tega, koliko je človek star, mlad, zdrav ali bolan.
Sveto pismo nam torej jasno sporoča, da Bog ne želi, da bi se človek delal gospodarja nad človeškim življenjem. Zato se kristjani zavzemamo za spoštovanje človeškega življenja od spočetja do naravne smrti in opozarjamo tudi na vse oblike kršitve človeškega dostojanstva, kot so različne oblike nasilja, zatiranja ubogih, povzročanje revščine in podobno.
Ko gre za lastno odločitev o samomoru, velja enako: nismo gospodarji nad človeškim življenjem, niti svojim lastnim. Tudi razsvetljenski filozof Kant je nasprotoval samomoru, saj je zagovarjal etično načelo, da človek nikoli ne sme postati sredstvo za dosego katerega koli cilja in da je treba dostojanstvo človeške osebe brezpogojno spoštovati v vsaki osebi. Zato po njegovem človek ne sme poseči po svojem življenju, ampak mora spoštovati njegovo nedotakljivost. Danes smo v zahodnih družbah izgubili to zavedanje in čedalje bolj se govori o pravici do končanja svojega življenja. To pa seveda vključuje tudi dolžnost družbe, da nam izvajanje take »pravice« omogoči. Nekatere države v Evropi so že sprejele zakonodajo, ki omogoča predčasno prekinitev življenja bodisi v obliki samomora z zdravniško pomočjo bodisi v obliki evtanazije. Tudi v Sloveniji smo tik pred usodno odločitvijo, da lahko dopustimo, da bodo lahko ljudje v skladu z zakonom posegli po svojem življenju oz. bodo morali zdravniki končati njihovo življenje. Takšna odločitev bo imela težke posledice za prihodnost. Velikokrat se na začetku govori o nekih skrajnih primerih neznosnega trpljenja, za katerega se zdi, da je predčasna usmrtitev edini ustrezni ukrep. Vendar pa se kasneje možnosti za evtanazijo odprejo tudi za številne druge bolnike, tudi za psihiatrične bolnike in tudi za mladoletne. Sodobna medicina lahko blaži domala vse fizične bolečine, celostna paliativna oskrba pa bolniku in svojcem zagotavlja, da so lahko tudi trenutki poslavljanja napolnjeni z življenjem. Rešitev torej ni samomor s pomočjo, ampak nadaljnji razvoj kakovostne paliativne oskrbe, ki bo vsem omogočal pravico do dostojnega življenja tudi v procesu umiranja.
Potrebujemo več pomoči življenju, ne pa pravice do samomora," je sklenil Jamnik.