Po poklicu profesorica francoščine in primerjalne književnosti je otroštvo preživela v vzhodni Sloveniji, natančneje na Ptuju, potem pa se je družina zaradi očetove službe selila po Sloveniji. Življenjska pot jo je potem vodila v Celje, Izolo, osrednjo Slovenijo, več let pa je bila tudi v tujini, v Grčiji. Sedaj z možem Tomijem živita v Čentibi, ob vznožju Lendavskih goric. Na Prekmurje jo veže kar nekaj življenjskih naključij, pravi, med drugim je njen prvi prevod knjige izšel leta 1986 pri Pomurski založbi. To je bila knjiga Otok v luninem popku, ki jo je napisal grški pisatelj Filippos Drakondaidis.
Kakovostna, a malo znana grška književnost
Prevaja iz številnih jezikov, največ pa iz novogrščine, makedonščine, srbščine in hrvaščine. Nekajkrat je založbam sama predlagala, kaj bi prevedla, običajno pa je to po naročilu. »Prevajala sem samo kakovostna literarna dela. V Grčiji izhaja veliko kakovostne literature, a je ta pri nas malo znana, kar velja tudi za našo v Grčiji. Literarni krogi so povsod mačehovski do malih narodov.« Lani je v njenem prevodu izšla knjiga Dnevnik nezvestobe ciprskega pisatelja grškega rodu Emiliosa Solomuja. Knjiga je dobila nagrado Evropske unije, ki jo prejme letno pet ali šest knjig. Na predstavitev knjige v Sloveniji, ki jo je vodila, so povabili tudi avtorja knjige. »V Mariboru je prišlo na predstavitev nekaj obiskovalcev, v prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani pa ob novinarjih in dveh mojih znancih le eden. Pisatelj je bil zelo zanimiv sogovornik. Obiskovalcev bi bilo gotovo več, če bi bil avtor iz Francije, Nemčije, Amerike ali kake druge večje države.«Hvalnica Prekmurju
V teh letih, odkar živi v Prekmurju, se je močno navezala na pokrajino. »Lendavo in Prekmurje sploh doživljam zelo čustveno. Napisala sem tudi lirsko pesnitev Zgiban prek Mure, ki je hvalnica Prekmurju. V bistvu sem človek Sredozemlja, Panonija pa ima posebno vlogo v mojem življenju. Mnoge pokrajine so se močno urezale v moj spomin. Arhaičen svet, ki je drugačen od tega, ki ga živimo sedaj. Sem med privilegiranimi, ki so doživeli arhaični svet teh pokrajin. Veliko intenzivnih podob je ostalo v meni in me spremljajo pri ustvarjanju.«Več v tiskani izdaji Vestnika.