Ministrstvo za infrastrukturo je lani razpisalo mednarodni razpis za izbor koncesionarjev za izvajanje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov na območju Republike Slovenije. Na razpis, ki je bil razdeljen na 12 statističnih regij, so se prijavila tri avtobusna podjetja – Nomago, Arriva in Avtobusni promet (AP) Murska Sobota. Največja igralca na trgu avtobusnih prevozov, Nomago, ki ga želijo odkupiti Slovenske železnice, in Arriva, sta si razdelila Slovenijo, saj si konkurirata le v obalno-kraški regiji in jugovzhodni Sloveniji. Zanimivo pa je, da sta tudi za pomurski sklop prispeli dve ponudbi, prijavili sta se družbi Arriva in AP Murska Sobota. V tokratnem razpisu je za okoli 20 odstotkov več povezav, ministrstvo pa je letni obseg prepeljanih kilometrov za pomurski sklop, ki zajema tudi območje Apaškega polja, ocenilo na dobrih 4,6 milijona kilometrov.
Vozili bi za manj kot trenutno AP Murska Sobota
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Arriva je za enoletno izvajanje storitve ponudila ceno dobrih 8,3 milijona evrov, AP Murska Sobota pa bi državi na leto zaračunal slabih 9 milijonov evrov. Obe ceni sta brez davka. Pri tem je ministrstvo najvišjo ponujeno ceno na kilometer določilo pri 1,95 evra brez davka. Ponudba soboškega avtobusnega prevoznika je to mejo za las ujela, saj znaša 1,94 evra na kilometer. Koncesije bodo podeljene za pet let z možnostjo podaljšanja za maksimalno osem let, pri čemer je Arriva v petih letih od AP Murska Sobota cenejša za dobre štiri milijone evrov oziroma v osmih letih za slabih šest milijonov evrov, če prištejemo k ponudbi še davek na dodano vrednost.
V oči pa bode dejstvo, da je Arriva z družbo Arriva Dolenjska in Primorska, ki je del iste skupine, v ponudbah za preostale sklope – prijavili so se še za gorenjsko, podravsko, osrednjeslovensko, obalno-kraško in jugovzhodno regijo – ponudila najvišjo možno ceno, to je 1,95 evra na kilometer. Tudi Nomago je za posamezne sklope dal ponudbe, ki predvidevajo maksimalno možno ceno na kilometer. AP Murska Sobota po trenutni koncesiji dobiva 1,91 evra na kilometer, Arriva je pripravljena v prihodnje prevoze v Pomurju izvajati za 1,8 evra na kilometer. Naj spomnimo, da je Agencija za varstvo konkurence leta 2019 zaradi kartelnega dogovarjanja na javnem razpisu oglobila tri avtobusne prevoznike – Arrivo Alpetour, Nomago in Integral Brebus. Arriva Alpetour je danes pripojena Arrivi, d. o. o., Integral Brebus pa Nomagu.
Ponudbena cena je na tokratnem razpisu merilo, ki šteje največ, 76 od 100 možnih točk, ni pa edino. Ministrstvo je z namenom zaščite manjših avtobusnih prevoznikov, Nomago in Arriva namreč po nekaterih ocenah obvladujeta blizu 70 odstotkov slovenskega trga, vključilo še merilo, ki prinaša dodatne točke, če bo ponudnik vključil podizvajalce. Točke pa prinašajo tudi avtobusi, ki ustrezajo okoljskemu standardu euro 6, in avtobusi, ki potnikom zagotavljajo brezžično povezavo.
Brez koncesije so na manj kot tretjini letnih prihodkov
Prihodki iz opravljanja prevozov po koncesiji so ključni za poslovanje soboškega avtobusnega podjetja, ki zaposluje 140 oseb. V letu 2020 je družba AP Murska Sobota ustvarila skupno 6,5 milijona evrov prihodkov, od tega prihodki od koncesije znašajo 4,5 milijona evrov oziroma približno 70 odstotkov vseh prihodkov, ki jih je družba ustvarila v enem letu. »Mi smo se na našem območju uspešno prijavili na razpis, in kljub temu da kandidira tudi Arriva z nižjo ceno, upamo na najboljše. Vsem kriterijem smo zadostili, vključili smo tudi lokalne podizvajalce in pustimo čas ministrstvu, da se odloči,« je optimistična Bernardka Maučec Cigan, direktorice družbe Linija, ki obvladuje AP Murska Sobota. Do izbora novih koncesionarjev namreč še ni prišlo, zelo verjetne pritožbe pa bodo odločanje še podaljšale. »Kdaj bo izbor, še ni možno napovedati, gre namreč za zelo obsežno ponudbeno dokumentacijo. Postopek bo s podpisi pogodb zaključen po tem, ko bodo odločitve o izbiri ponudnikov v vseh sklopih pravnomočne,« pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo.
Poraja pa se tudi vprašanje, kako bo Arriva, če bo pridobila koncesijo za Pomurje, izvajala prevoze. Lokalnih podizvajalcev namreč niso mogli vključiti v ponudbo, saj so jih že pri AP Murska Sobota, prav tako bi verjetno od soboškega prevoznika morali najeti avtobusno postajo, ki je njen lastnik in upravljavec. »Ker postopek javnega naročanja še ni zaključen, ga ne moremo komentirati,« molčijo v skupini Arriva. Ne glede na to, da Arriva očitno izpolnjuje največji kriterij za uspeh na javnem razpisu, vodilnih ne skrbi, saj so, kot pravi Maučec Ciganova, vajeni podobnih zapletov. »Mi ostajamo močno prisotni v lokalnem okolju in se bomo še naprej s svojimi linijami prilagajali potrebam lokalnega prebivalstva,« dodaja.
Spor zaradi prevzema AP Murska Sobota se rešuje na sodišču
»Bi bila možna poravnava, glede na to, da niste dobili koncesije?« je minuli teden vprašal Dejan Rituper zastopnika Maučec Ciganove in Franca Banfija na murskosoboškem okrožnem sodišču. Rituper zastopa Renato Knez v gospodarskem sporu zaradi uveljavljanja predkupne pravice pri prodaji poslovnih deležev v družbi Papilio. Maučec Ciganova in Banfi sta avgusta 2020 od 42 družbenikov odkupila poslovne deleže v družbi Papilio, ki obvladuje 55,6-odstotni delež družbe Linija, ta pa ima 66-odstotni lastniški delež AP Murska Sobota. Edina, ki deleža ni prodala, je bila Knezova. Prevzem pooblaščene družbe in s tem naknadno družbe AP Murska Sobota je Maučec Ciganovi in Banfiju z 1,65 milijona evrov posojila financirala investicijska skupina MSIN. Kot že navedeno, odločitev o koncesiji še ni padla, saj je ministrstvo še vedno v fazi pregleda ponudb, poravnave v sporu pa tudi ne bo, kajti Knezova svojega 1,2-odstotnega deleža noče prodati in je celo zainteresirana za nakup deležev Maučec Ciganove in Banfija. Na naroku je kot ena izmed toženih strank nastopil Marjan Golob, ki je na sodišču izpovedal, da sta po njegovem mnenju prevzemnika izkoristila čas dopustov in covidnih razmer ter prepoceni kupila podjetje, ki da je vredno bistveno več. Golob, ki je svoj poslovni delež prodal za 15 tisoč evrov, meni, da nameni Maučec Ciganove in Banfija niso bili čisti, prav tako pa po njegovem mnenju niso čisti nameni Knezove, ki je sprožila tožbo. Sojenje se bo z zaslišanjem prič nadaljevalo marca.
