Odsek plinovoda od obstoječe merilno-regulacijske postaje Lendava do merilno-regulacijske postaje Ljutomer sodi po pojasnilih ministrstva med projekte skupnega evropskega pomena, torej med projekte, ki jih je Evropska komisija opredelila kot prednostne pri povezovanju energetskih sistemov v EU.
Preberite še
Odpri v novem zavihku(FOTO) Soboški župan sprejel zlate maturante
Danes je župan Damjan Anželj v MIKK Murska Sobota sprejel zlate maturante iz murskosoboške občine. Alina Lukač, Zoja Horvat in Roko Kolmanič so splošno maturo na Gimnaziji Murska Sobota opravili z zlato odliko. Nuša Gomboc je bila zlata maturantka na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota, Jure Fujs pa zlati maturant na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota, smer strojni tehnik. Župan je bodočim študentom farmacije, medicine, matematike, računalništva in strojništva čestital za njihov izjemen uspeh. Poudaril je, da smo v občini zelo ponosni na njih in izrazil upanje, da se po končanih študijih vrnejo v Prekmurje ter s svojim znanjem prispevajo k njegovemu razvoju. Zlatim maturantom je izročil posebno priznanje in monografijo Murske Sobote ter jim zaželel vse dobro na njihovih nadaljnjih življenjskih poteh. Utrinke s sprejema je v objektiv ujel Aleš Cipot.
Obstoječi plinovod Kidričevo-Lendava je na odseku od Lendave do Ljutomera premajhnih dimenzij in zato ne more zagotavljati razvoja ustreznih dvosmernih zmogljivosti za čezmejni prenos oz. za povezavo prenosnih plinovodnih sistemov Slovenije in Madžarske.
Območje predvidenega DPN s svojo lego in potekom obsega koridor trase odseka obstoječega plinovoda Kidričevo-Lendava in odseka načrtovanega prenosnega plinovoda Lendava-Kidričevo, predviden pa je vzporedno z načrtovanim potekom plinovoda Lendava-Kidričevo. Trasa plinovoda bo potekala na območjih petih občin, in sicer Lendava, Velika Polana, Črenšovci, Razkrižje in Ljutomer.
Kumer in Szijjarto lani podpisala memorandum
Memorandum o sodelovanju, ki opredeljuje sodelovanje pristojnih resorjev pri vzpostavitvi povezave med plinovodnima sistemoma Slovenije in Madžarske, sta lani jeseni sicer podpisala minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in madžarski minister za zunanje zadeve in trgovino Peter Szijjarto. V memorandumu je navedeno, da si bosta ministrstvi prizadevali storiti vse, kar je v njuni moči, da operaterja obeh prenosnih sistemov izvedeta graditev plinovoda s pripadajočo infrastrukturo, in sicer s 50.000 kubičnih metrov plina na uro dvosmerne zmogljivosti, kar pomeni 0,44 milijarde kubičnih metrov na leto, in predvidenim tlakom plina 45 barov na interkonekcijski točki. Slovenska stran bo morala po takratnih pojasnilih za zagotavljanje dvosmerne zmogljivosti zgraditi celotno plinovodno povezavo od Kidričevega do Pinc v dolžini 75 kilometrov ter dodatno kompresorsko enoto v Kidričevem. Vrednost investicije na slovenski strani je bila lani jeseni ocenjena na okoli 121 milijonov evrov.
Plinovod bi naj bil zasnovan tako, da bi omogočal tudi transport vodika, izvedba projekta pa je glede na finančni zalogaj odvisna od pridobitve evropskega sofinanciranja, so lani spomladi v državni družbi Plinovodi pojasnili za Vestnik.