Sobočani so prvič smeli prirediti sejem leta 1479, ko jim je to dovolil kralj Matjaž. Od takrat so sejmi med Pomurci postali zelo priljubljen družabni dogodek, pozneje so jih prirejali v kar 36 krajih. To je namreč pomenilo tudi, da je blago prišlo do ljudi. Rokodelci so imeli prostor, kjer so lahko svoje izdelke prodajali, ljudje pa so imeli izbiro.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Murska Sobota je imela sedem sejmov
"V tistih časih je bilo v trgovinah moč najti le najosnovnejše – sol, sladkor, petrolej, sejmi pa so bili nakupovalni dogodek, ki so ga ljudje načrtovali in zanj varčevali denar," pravi kustosinja v Pomurskem muzeju Mateja Huber, ki je v času študija etnologije in kulturne antropologije proučevala sejme v Pomurju. Samo v Murski Soboti so imeli kar sedem letnih sejmov – teden dni pred pustom je bilo "fašinsko senje", potem dva tedna pred veliko nočjo "čarno senje", "ivansko senje" je bilo 24. junija, ker je bil ivanšček staro prekmursko ime za junij. Natanko dva meseca pozneje, 24. avgusta, ko goduje Bertalan, je bilo "bertalansko senje". Edina sejma, ki sta se obdržala do danes in še združujeta ljudi, sta Trezino senje, ki bo letos v ponedeljek, 16. oktobra (sicer poteka ta sejem 15. oktobra, a tokrat je to nedelja), in Mikloševo, ki bo 6. decembra. Včasih sta bila to blagovni in živinski sejem, kjer so kupčevali tudi s kravami, prašiči, biki itd., kmetje pa so prodajali tudi presežke svojih pridelkov.
Na 350 stojnicah
"Še danes je Trezino senje nakupovalni dogodek, ki je ohranil tudi svojo družabno noto," pravi Huberjeva. Če so nekoč prevladovali rokodelski izdelki, so se jim danes v duhu potrošništva pridružili tudi izdelki industrijske izdelave. Nekoč je bil sejemski prostor med Ulico Štefana Kovača in Trgom zmage, tam, kjer je zdaj parkirišče pred pošto in banko, in simbolično je ravno ta prostor tudi letos namenjen rokodelcem. Sicer bo po Slovenski in Zvezni ulici, delu ulic Štefana Kovača in Staneta Rozmana postavljenih 350 stojnic; ponudniki pa prihajajo iz skoraj vseh sosednjih držav –Madžarske, Avstrije in Hrvaške. "Že od osme ure bo ponudba zelo pestra, rokodelci bodo namreč ponujali kvačkane in pletene izdelke, nakit, izdelke iz šibja, ličja, odpadnega papirja, tudi naravno kozmetiko boste lahko kupili," pravi Brigita Škalič iz javnega podjetja Komunala Murska Sobota, ki organizira sejem. Bogato založen bo tudi kulinarični del sejma, kjer bodo na voljo med in medeni izdelki, razna peciva in potice, olja, mlečni izdelki, tudi meso in mesni izdelki. "Vsi radi gremo na domače kuhane klobase, tudi to je že od nekdaj tradicija. Razlika je le v tem, da so jih nekoč izdelovali domači mesarji. To je bila tržna pot za domače obrtnike," pravi muzejska kustosinja Mateja Huber.Danes so številne domače obrti že izrinili industrijski izdelki, ki imajo nižjo ceno, a prav takšno tudi kakovost. Sejmi so zato idealna priložnost, da pokažemo rokodelcem, da cenimo njihovo delo. Na sejmu tako ne bo manjkala niti suha roba, poleg tega pa tudi kovaški izdelki in obutev. Dogajanje bo zjutraj popestrila Prekmurska godba Bakovci, od poldneva pa bo igrala priljubljena glasbena skupina Weekend band. "Poskrbeli smo tudi za varnost, poleg rediteljev Komunale Murska Sobota bodo tam tudi murskosoboški policisti, varnostniki, gasilci in ekipa zdravstvenega doma z reševalnim vozilom," še dodaja Škaličeva. Organizatorji namreč pričakujejo, da se bo do 18. ure, ko se sejemsko rajanje konča, zbralo približno 3000 obiskovalcev. "Veliko pa je seveda odvisno od vremena," sklene vodja sejma pri Komunali.
Parkiranje jeklenih konjičkov bo usmerjala redarska služba Mestne občine Murska Sobota, vendar organizatorji obiskovalcem svetujejo, naj na sejem pridejo peš, tisti, ki se pripeljejo od daleč, pa naj avtomobile parkirajo zunaj mestnega središča in se vanj pripeljejo z mestnim avtobusom. Promet po zaprtih ulicah bo sicer spet sproščen opolnoči.
