Nekatere banke že vabijo, naj izkopljemo prihranke na vrtu in jih prinesemo na varno k njim. A še pred kratkim je bilo denarja na banki kot listja in trave, shranjen pri njej pa najslabša naložba. Prodajalci avtomobilov in drugih dražjih dobrin potrošnike spravljajo ob pamet s popusti, akcij pa je toliko, da vsaj ena zadene tudi najbolj neomajne. Na denar misli tudi država, ki obljublja spodbude za dopustovanje doma, pa njen davčni svetovalec Ivan Simič, ki ji je celo predlagal, kako bi se lahko dokopala do denarja bogatašev. Pravi, da s kapitalsko davčno amnestijo. Torej ukrepom, s katerim bi omilili ali preklicali »kazni« ob plačilu 15-odstotnega davka. S tem naj bi izvabili denar Slovencev iz tujih bank domov, ob tem pa zamižali na eno oko glede njegovega izvora. Simič je namreč mnenja, da imajo slovenski davčni rezidenti v tujini shranjenih približno 20 milijard evrov. Za mnoge nepredstavljiv kup denarja, za katerega sama dvomim, da bo kdaj napojil slovenski denarni tok.
Tovariši in gospodje, ali tudi vas vse to dogajanje ob prvem okrevanju po epidemiji spominja na to, kar smo že doživljali v preteklosti, v nekih drugih zgodbah, a na podoben način, pa na tisti ljudski rek »južnih bratov« Uzdaj se u se i u svoje kljuse (Zanašaj se samo nase in svojega konja)? Te zgodbe so bile sesutje gospodarstva po izgubi jugoslovanskih trgov v začetku devetdesetih let ter načrtovani stečaji, nato razcvet sivega bančništva, lastninjenje z modelom tajkunizacije, pa plačilna nedisciplina in nazadnje finančni balon, ki je ob poku pred dobrim desetletjem sprožil finančno in gospodarsko krizo. Vsem tem zgodbam je bilo skupno eno: lov na denar.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Denarja nam tudi zdaj vse bolj zmanjkuje, in to na celi črti. Državi, ki se že zadolžuje in upa, da bo Evropa čim prej kaj stisnila iz sebe. Podjetjem, ki že moledujejo pri bankah za odlog plačevanja obveznosti ali za novo posojilo. Malim podjetnikom, ki se jim kopičijo neporavnani računi na eni in neporavnane obveznosti na drugi. In brez denarja bodo na koncu ostali še ljudje. Izgubljajo zaposlitve, možnosti za zaslužek se krčijo, tudi ni daleč, da se bodo začele zniževati še plače. Pomanjkanje denarja v denarnici pa je tisto najbolj boleče za ljudi in tudi skrb vzbujajoče.
Vse prej našteto bo tako kot že večkrat v preteklosti odvrglo staro kožo in morda bodo morali oditi neki ljudje, ki se ne znajo prav zasukati v novih razmerah, ter priti novi. Toda pri ljudeh levitev, menjava kože ni mogoča, ne da bi se trgale žile.