S 14. decembrom se uvaja evropski rastlinski potni list. To sicer ni nekaj novega, saj je evropski rastlinski potni list sestavni del dosedanje zakonodaje evropskega varstva rastlin, področje pa je urejala direktiva o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline in rastlinske proizvode, sprejeta leta 2000. Pomanjkljivost direktive je, da so jo morale države članice EU prenesti v nacionalno zakonodajo. Ta prenos ni unificiran in ga vsaka država prilagaja svojim potrebam, kar pogosto privede do velikih razlik med državami in znotraj EU. To je eden od razlogov za sprejetje nove, zavezujoče uredbe za vse države. Še pomembnejši razlog je izredno povečanje prodaje rastlin in semenskega materiala na daljavo – prek internetne oziroma spletne prodaje. Tovrstna prodaja je bila doslej popolnoma brez kontrole.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuNa razgovoru so jo spraševali o družini, zagovornik ugotovil diskriminacijo
Prepovedano je zahtevati podatke o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine.
Ustaviti povzročitelje bolezni
Nekontroliran prenos bolezni in škodljivcev zahteva nova zaščitna sredstva za te bolezni in škodljivce. To pa je vse težje izvedljivo, saj se nabor pesticidov iz leta v leto zaradi potencialne nevarnosti za zdravje ljudi oži. Tako je bila leta 2016 sprejeta uredba o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah, ki bo začela veljati 14. decembra. Rastlinski potni list naj bi zagotovil sledljivost rastline in jamčil izpolnjevanje posebnih fitosanitarnih zahtev. S pomočjo rastlinskega potnega lista in sledljivosti naj bi hitreje odkrivali morebitne vnose povzročiteljev bolezni in škodljivcev. Za deležnike v verigi od proizvajalcev, trgovcev, kmetov do cvetličarjev in vrtnarjev velja, da bodo morali voditi register, s katerim bo mogoče ugotoviti sledljivost vsake rastline. Dokumentacijo so dolžni hraniti tri leta.
Finančno breme
Na načelni ravni novemu rastlinskemu potnemu listu nihče ne nasprotuje, saj se vsi zavedajo, da je škoda zaradi nekontroliranega vnosa bolezni in škodljivcev velika. Opozorili pa so, da za vse končne uporabnike rastlinski potni list pomeni novo finančno in administrativno obremenitev. V običajnem komercialnem poslu se nove finančne obremenitve prenesejo na končnega kupca. V kmetijstvu in pridelavi vrtnin so razmere nekoliko drugačne, saj novega stroška ne morajo zaračunati končnemu kupcu. So na začetku prehranske verige in izpostavljeni izrednim pritiskom za zniževanje cen svojih pridelkov. To ni samo slovenska, ampak evropska značilnost. V nekaterih evropskih državah so posamezna združenja že predlagala, da bi del stroškov, povezanih z rastlinskim potnim listom, prevzele države, kako bo pri nas, še ni znano.