Narava nam ničesar ne odpusti, maščuje se nam tudi za obcestne jarke, polne smeti, človeške zlobe in malomarnosti. V času spomladanskih čistilnih akcij nič novega. Še zmeraj se na isti poti med dvema vasema, kot vsako leto, nabere za dve vreči odpadkov. Odvržena nakupovalna vrečka z računom je pričala, da se je pločevinka piva spila v treh minutah po tistem, ko se je kupila v trgovini kmetijskega centra.
Vojna v Ukrajini ni prizadela le ljudi. V 14 mesecih, ko druga največja evropska država bije svojo bitko za obstoj, so izstrelki naredili škodo tudi naravi. Zračni in raketni napadi po vsej Ukrajini za seboj puščajo na tisoče ton pločevine in milijone ton ruševin. Onesnaženje iz rudnikov in prizadetih industrijskih območij ter eksplozije raket so opustošili kmetijska zemljišča. Posledice uničenja narave med vojno bodo za zdravje ljudi pomenile nevarnost še dolgo po tem, ko bo padla zadnja granata.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Ta hip se vseeno še največ ukvarjamo s tem, koliko granat mora izdelati Evropa, da jih bodo lahko izstreljevale ukrajinske havbice in zadržale Ruse. To ne pelje v pravo smer, narava ne bo več zmogla dolgo nastavljati svojega hrbta. Prav med zadnjo čistilno akcijo je padel zanimiv dovtip. Da imamo štiri letne čase samo še na pici v piceriji. Izustil ga je prekaljen kmetovalec, ki se še vedno po obilnem deževju zapelje na svoje njive in z motiko utre rez do jarka ter s površine spusti vodo.
Kot je to počel njegov oče, dedek, pradedek. In njive ne zorje vse do ceste, na kateri bi potem obračal orjaški traktor in medtem z zemljo zasul jarek, po katerem odteka voda. Vse prevečkrat je že gledal v nebo, da ne bi spoštljivo ravnal z naravo. Zgodovina namreč tako kot narava rada opominja. 26. aprila bo 37 let od katastrofalne nesreče v ukrajinski jedrski elektrarni Černobil, katere posledice smo čutili tudi v Pomurju. Danes padajo granate na Zaporožje, ki je največja jedrska elektrarna v Evropi.