Kot smo že poročali, se je radenskemu županu Romanu Leljaku pri sprejemanju predloga proračuna v občinskem svetu dvakrat zataknilo, saj nobenkrat ni dobil večine: osem jih je bilo za, osem proti. Takšno je formalno tudi razmerje moči v 16-članskem občinskem svetu, kjer ima Leljakova lista šest svetnikov, Gibanje Svoboda pet, dva Socialni demokrati (SD) in po enega Desus, SDS in NSi. V skladu s poslovnikom je Leljak predlog proračuna po drugem neuspehu vseeno poslal v 30-dnevno javno razpravo, občinski svet pa ga je ponovno, tehnično v drugem branju, obravnaval danes. Če tudi tokrat proračun ne bi dobil zadostne podpore, bi se obravnaval še enkrat po skrajšanem postopku. Toda, kot smo tudi že napovedali, se je vendarle izšlo.
Že glasovanje o opozicijskih amandmajih k proračunu je podalo jasno sliko, da je Leljak uspel zagotoviti večino. Ti so bili namreč sprejeti oziroma zavrnjeni tako kot je predlagal župan, med drugim je tako njegova lista uspela z amandmajem v proračun uvrstiti subvencioniranje dijaške prakse v višini 20 tisoč evrov, ni pa, med drugim, uspel amandma svetnika Draga Kocbeka (Desus) v višini 15 tisoč evrov za vzdrževanje tematskih poti v občini. Glede tega predloga je sicer župan dejal, da se z njim strinja in obljubil, da ga bodo uresničili ob rebalansu proračuna. "Obljubim, da bom v prvem rebalansu predlagal posebej proračunsko postavko za obnovo vseh teh tematskih poti," je napovedal župan.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Največja investicija na Muri z grenkim priokusom, kako pa kaže sebeborskemu zadrževalniku?
Minister Jože Novak na terenskem obisku v Pomurju zagotovil, da bodo do konca leta izbrali izvajalce del za prve odseke in začeli dela.
Proti le oba svetnika SD in eden od Svobode, Mitev se je vzdržal
Pred glasovanjem o celotnem proračunu so obrazložitev glasu podali trije svetniki, in sicer Bogdan Lesjak (Svoboda), Marko Krajnc (SD) in Kocbek. Lesjak je dejal, da bo glasoval proti proračunu, ker se mu zdi nerazumljivo, da ta ne zajema energetske sanacije kapelske osnovne šole, čeprav naj bi ministrstvo zagotovilo sredstva v višini več kot 500 tisoč evrov.
Glede domnevnega dolga Leljak zastavil lasten mandat
Še bolj pereča zadeva pa je po njegovem mnenju domnevni dolg občine do javnega podjetja Prlekija, ki naj bi znašal več kot 1,5 milijona evrov. Župan je obstoj dolga ostro zanikal. "Če bo ta dolg potrjen, boste imeli možnost kandidirati za župana, ker bom v tistem hipu odstopil," je zatrdil Leljak. Dolg radenske občine (in režijskega obrata) je sicer naveden v poročilu javnega podjetja, ki je bilo ustanovljeno s strani občin Radenci, Ljutomer, Gornja Radgona, Apače, Razkrižje in Sveti Jurij ob Ščavnici, Križevci in Veržej za upravljanje vodovodnega sistema C, za leto 2021. V zvezi oskrbe s pitno vodo za leti 2021 in 2022 je ob tem napovedana revizija poslovanja javnega podjetja, pri kateri naj bi bil poudarek ravno glede obveznosti radenske in gornjeradgonske občine.
Z JP Prlekija in tremi največjimi ustanoviteljicami, občinami Radenci, Ljutomer in Gornja Radgona, so sicer že vrsto let zaradi različnih, pretežno parcialnih, interesov povezani številni spori. JP Prlekija tako s pitno vodo niti ne oskrbuje gornjeradgonske in radenske občine, za kar je bilo pravzaprav podjetje tudi ustanovljeno. Radenska občina v skladu s sklepom občinskega sveta leta 2021 ob tem namerava izstopiti iz lastništva JP Prlekija.
Nasprotovanje proračunu je obrazložil tudi Krajnc, in sicer zaradi 4,5 milijonskega projekta obnove radenskega parka. Kot problematično je navedel pomanjkanje projektne dokumentacije, izpostavil pa je tudi vprašljivo možnost sofinanciranja projekta iz kohezijskih sredstev. "Veste, koliko sredstev je v koheziji namenjenih za tovrstne projekte?" je vprašal župana, ki mu je odgovoril, da tega v tem trenutku niti kohezijski minister Aleksander Jevšek ne ve. "Ve. Nekaj malo čez 20 milijonov evrov," mu je odvrnil Krajnc.
Bo za prenovo parka na voljo evropski denar?
Revitalizacija degradiranega parkovnega kompleksa Radenci je sicer kot prioritetni projekt uvrščen v Regionalni razvojni program Pomurske regije 2021-2027, in sicer na področju "Privlačne regije". V koheziji, ki naj bi se še ta mesece začela "črpati", je Sloveniji na voljo 3,2 milijarde evrov, nasljavlja pa 6 ciljev politik in 10 prednostnih nalog. Sredstva ki naj bi bila na voljo za "tovrstne projekte", na kar je verjetno ciljal Krajnc, so del cilja "Slovenija, ki je bližje državljanom", kjer je kot prednostna naloga opredeljen trajnostni razvoj lokalnih območij in zajema tudi urbani razvoj (tako imenovana CTN sredstva), kjer bo na voljo 56 milijonov evrov, in lokalni razvoj (tako imenovana CLLD sredstva), kjer bo na voljo 29 milijonov evrov. Res pa je, da naj bi Pomurski razvojni regiji za Dogovor za razvoj regij pripadlo okoli 40 milijonov evrov, o čemer je tudi govoril radenski župan na seji, saj je član Razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija, kjer bo dokončna delitev sredstev dogovorjena in potrjena.
Zadnji, ki je obrazložil svoj glas pri glasovanju o predlogu proračuna, pa je bil Drago Kocbek, ki je proračunu dal podporo. "Bilo je vloženega kar nekaj truda, tako z ene kot druge strani, in popuščanje s strani župana," je med drugim pojasnil svojo odločitev.
Za proračun je tako glasovalo 12 svetnikov, proti so bili trije. Poleg Lesjaka in Krajnca proračuna ni podprl še Srečko Bodanec (SD). Glasovanja se je vzdržal Todor Mitev (Svoboda).
Pomgradov "brutalni" dvig cen razburil svetnike
V nadaljevanju so svetniki med drugim potrdili zaključni račun 2022, letna programa športa in kulture, s čimer bodo lahko društva v občini deležna sofinanciranja, in s kar precej negodovanja tudi 32-odstotni dvig cen za vzdrževanje občinskih cest. To je predlagala družba Pomgrad CP, ki dejavnost izvaja na podlagi 15-letne koncesijske pogodbe, katera je v veljavi do leta 2027. Predlog dviga cen sestoji na indeksaciji cen za zadnja tri leta po metodologiji Gospodarske zbornice Slovenije. Kot je pojasnil župan, predlog glede na koncesijsko pogodbo pravno vzdrži, čeprav tudi sam s tem ni zadovoljen. "To ne pomeni, da se bo več denarja porabilo za vzdrževanje, bo pa se manj vzdrževalo," je dejal Leljak. Proti brutalnemu dvigu, kot ga je označil Krajnc, so se sicer predhodno izrekli v odboru za varstvo okolja, urejanje prostora in gospodarske javne službe, in menili, da bi bil upravičen dvig le za 13 odstotkov, Kocbek pa je med drugim opozoril na nesmiselnost odločanja v občinskem svetu, če bo lahko družba tako ali tako preko pravnih poti dosegla svoje. Omenil je tudi možnost prekinitve pogodbe.
"Drago, če bi bil bližje, bi vam dal roko," se je strinjal župan in napovedal, da bodo vsa večja dela na občinskih cestah izvajali po posebnem razpisu, kjer bo posel dobilo tisto podjetje, ki bo ponudilo najnižjo ceno. "To pa verjetno ne bo Pomgrad, oziroma lahko bo, če bo podal nižjo ceno od te iz koncesijske pogodbe," je še dodal Leljak.
