Tožilstvo je z obtoženimi sklenilo sporazum v primeru priznanja krivde in za Adlešičevo predlagalo izrek zaporne kazni v višini enega leta in sedmih mesecev, za Abramova pa zaporno kazen dveh let in petih mesecev.
Za Huskić Colaričevo je tožilstvo predlagalo izrek pogojne obsodbe z določeno kaznijo enega leta in šestih mesecev zapora s preizkusno dobo treh let, za Colariča pa pogojno obsodbo enega leta zapora in prav tako preizkusno dobo treh let.
Tožilec je v zaključni besedi sodišču predlagal, naj pri izreku kazni pri vseh obtoženih kot olajševalne okoliščine upošteva priznanje krivde in nekaznovanost Huskić Colaričeve in Colariča. Kot oteževalne okoliščine je med drugim izpostavil zavrženost dejanj in višino premoženjske koristi, ki bi jo pridobili. Za Adlešičevo in Abramova pa je ob tem še izpostavil, da sta že bila pravnomočno obsojena za premoženjska kazniva dejanja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Zagovorniki obtoženih so v zaključnih besedah poudarili, da se je sodni postopek s priznanjem krivde močno skrajšal. Zagovornik Adlešičeve Boris Grobelnik je sodišču še predlagal, da pri odločitvi glede višine kazni upošteva tudi "posledice njenega ravnanja, ki jo bodo zaznamovale za celo življenje".
Adlešičevo in Abramova je ljubljansko okrožno sodišče 11. septembra lani spoznalo za kriva. Po oceni sodišča sta namreč po predhodnem dogovoru, da si bo Adlešičeva odrezala roko, da bi prejela visoko odškodnino, pri petih zavarovalnicah sklenila zavarovanja, po katerih bi, če bi bila 100-odstotni invalid zaradi odrezane roke, prejela 1.166.300 evrov odškodnine. Adlešičevi je sodišče prisodilo dve leti zapora, Abramovu pa tri. Za krivega je spoznalo tudi očeta Abramova Gorazda Colariča in ga pogojno obsodilo, mamo Tinko Huskić Colarič pa je sodni senat oprostil.
A višji sodniki so obsodbo razveljavili in zadevo vrnili v ponovno sojenje na prvostopenjsko sodišče, ker so ocenili, da dejansko stanje glede mehanizma nastanka poškodbe roke Adlešičeve ni dovolj razčiščeno.
Ponovno sojenje se je na okrožnem sodišču začelo v začetku oktobra. Obtoženi so tedaj vztrajali pri svojih zagovorih, ki so jih podali že v prejšnjem sojenju, in krivdo zavrnili. Na današnjem nadaljevanju sojenja pa so krivdo vsi štirje priznali.