vestnik

Varuh človekovih pravic preveril obveščanje patronažnih služb o rojstvu otrok. Primere dobre prakse zaznal v treh porodnišnicah

Vestnik.si, 16. 4. 2024
Aleš Cipot
Splošna bolnišnica Murska Sobota
Aktualno

Porodnišnice imajo različne prakse obveščanja patronažnih služb po odpustu porodnice iz porodnišnice.

Konec marca smo v časopisu in na spletni strani pisali o tragičnem dogodku. Februarja je na Goričkem umrl sedemmesečni otrok. Pripeljan je bil v urgentni center Splošne bolnišnice Murska Sobota in kljub oživljanju umrl. Zaradi nenadne smrti in kahektičnega, to je izčrpanega in oslabelega videza otroka, so pristojni obvestili policijo, socialno službo in zdravnico v ZD Murska Sobota, odredili so tudi sodno obdukcijo. Patronažna služba o nosečnosti in rojstvu otroka ni bila obveščena, saj starši niso oddali uradne prijave. "Zaradi tega v pristojni službi ni bilo vzpostavljenega nobenega predhodnega spremljanja zdravstvenega stanja otroka. Posledično pri družini ni bilo zabeleženih obiskov patronažne službe, ki bi lahko ponudila podporo ali spremljala razvoj otroka," so takrat za Vestnik sporočili iz murskosoboškega zdravstvenega doma. 



Z obravnavo širšega vprašanja načina obveščanja patronažnih služb po odpustu porodnice iz porodnišnice je v teh dneh zaključil tudi varuh človekovih pravic. Ugotovil je, da je zaradi neenake prakse obveščanja patronažnih služb o odpustu porodnic iz porodnišnic kršeno načelo enakega varstva pravic skladno z 22. členov ustave, zato je ministrstvu za zdravje priporočil, da se praksa obveščanja poenoti. Ministrstvo je prav tako pozval, da se za dosego izboljšanja kakovosti patronažnega varstva in usklajevanja dela med posameznimi ustanovami okrepi medsebojno sodelovanje, ter se breme odgovornosti obveščanja patronažne službe po odpustu iz porodnišnice, ne prenaša na porodnice. 

dom-lukavci
Marina Vrbnjak
Peter Svetina

Kot so navedli v današnjem sporočilu za javnost, je varuh vse porodnišnice prosil za pojasnilo, kako pri njih poteka obveščanje patronažne službe po odpustu porodnice iz porodnišnice. Odgovore je prejel od 12 porodnišnic, od dveh ne, med drugim tudi ne s strani Splošne bolnišnice Murska Sobota. Sicer pa je ugotovil, da so prakse precej različne. "V večini primerov (sedem porodnišnic) je način obveščanja patronažne službe odvisen od kraja bivanja porodnice, in sicer porodnišnice obveščajo le lokalne zdravstvene domove, nato pa patronažna služba kontaktira porodnico ter se dogovori za obisk na domu, medtem ko pa morajo porodnice, ki ne bivajo na območju, kjer se nahaja porodnišnica, same kontaktirati patronažno službo ter se dogovoriti za obisk na domu. Ob tem se varuhu postavlja tudi vprašanje, ali so v teh primerih lahko dosledno upoštevane določbe Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Pravilnik), ki kot standard dela zahteva zajem novorojenca v 24 urah po odpustu iz porodnišnice. Ob tem se Varuh sprašuje, ali je mogoče pričakovati, da bodo porodnice patronažno službo kontaktirale takoj ob prihodu domov, ko je njihova pozornost v celoti usmerjena v novorojenčka, in ali ne bi bilo ustreznejše, da bi bila ta odgovornost na pristojnih ustanovah, ki bi z medsebojnim sodelovanjem lahko izboljšale način medsebojnega obveščanja ter s tem zagotovile enotno obravnavo vseh porodnic, ne glede na območje njihovega bivanja," so navedli. 



Tri od vprašanih porodnišnic (Brežice, Novo mesto in Jesenice) zdravstveni dom na območju bivanja porodnice obvestijo ne glede na to, iz katerega območja porodnica prihaja. To je po mnenju varuha tudi primer dobre prakse. V primerih dveh porodnišnic se morajo porodnice za obisk patronažne službe, ne glede na to, iz katerega območja prihajajo, dogovoriti same. 

Različna je tudi praksa obveščanja, nekatere patronažno službo obvestijo na dan poroda ali naslednji dan, druge na dan ali dan po odpustu, preko interne pošte, osebnega prevzema patronažne službe ali preko navadne pošte. 

otrok, dojenček
Pixabay
Fotografija je simbolična.

Varuh je za mnenje zaprosil tudi zdravstveno ministrstvo, ki je pojasnilo, da poenotenje načina obveščanja in digitalizacije prenosa občutljivih osebnih podatkov iz porodnišnice do patronažnih služb skupaj z NIJZ naslavlja in ureja, pri čemer pa naj bi bile po sedanji časovnici vse aktivnosti v celoti zaključene najkasneje sredi leta 2025, s čimer naj bi podprli vse faze procesa obveščanja patronažne službe.

Varuh pozdravlja, da je ministrstvo prepoznalo potrebo po enotnem načinu obveščanja patronažne službe po odpustu porodnic iz porodnišnic in da so v teku določene aktivnosti, vezane na urejanje tega področja. Skrbi pa ga, ker se spremembe odvijajo prepočasi. "Gre za izjemno pomembno tematiko varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj posledice organizacijske neurejenosti sistema običajno prizadenejo že tako  ranljive skupine prebivalstva, zato bo aktivnosti ministrstva za zdravje v zvezi s problematiko spremljal tudi v prihodnje in terjal nujne spremembe na bolje," je še zapisano v sporočilu. 

varuh-človekovih-pravic patronažna-služba ugotovitve