Njihova glavna ciljna skupina so predvsem mladi vozniki, ki jih poskušajo opozarjati na nevarnosti, ki jim sebe in svoje sopotnike izpostavijo, če vinjeni sedejo za volan avtomobila. Na letošnjem virtualnem srečanju so organizatorji predstavili spodbuden podatek, ki kaže, da se je med leti 2015 in 2019 pri mladih voznikih, v starosti od 18 do 24 let, za 60 odstotkov zmanjšal delež smrti, ki so posledica prometnih nesreč povzročenih pod vplivom alkohola.
Preberite še
Odpri v novem zavihku(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Zato se v letošnji iniciativi mladi športniki in umetniki zahvaljujejo mladim ter jih pozivajo, naj postanejo zgled ostalim skupinam voznikov. Sporočilo iniciative prenašajo svetovni prvak v motokrosu Tim Gajser, najboljša športna plezalka na svetu Janja Garnbret, eden naših najboljših rokometašev Blaž Janc, uspešni alpski smučar Štefan Hadalin in pevka Gaja Prestor.
Kljub napredku pa vožnja pod vplivom alkohola na slovenskih cestah ostaja glavni krivec za tretjino vseh smrtnih žrtev. Lani je zaradi alkohola na cesti življenje izgubilo 33 oseb, letos pa kljub vsem omejitvam ni veliko bolje, je dejala Vesna Marinko iz direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje.
"Mladi so se v zadnjih letih na področju odgovorne vožnje močno izboljšali, kar pa žal pomeni, da najbolj problematično ciljno skupino, kar zadeva vožnjo pod vplivom alkohola, sedaj predstavljajo posamezniki v starosti med 25. in 54. letom, torej starejši mladi in ljudje srednjih let," je še ocenila Marinkova.
Po besedah Maje Roškar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje tvegane oblike pitja med mladimi upadajo, prav tako so edina starostna skupina, ki beleži ta upad. "Približno polovica prebivalcev vsaj enkrat na leto pije na način, s katerim tvega škodljive posledice. Med mladimi pa vsaj enkrat letno tako pije 70 odstotkov mladih," je predstavila.
V nadaljevanju je Roškarjeva dejala, da epidemija koronavirusa močno vpliva na uživanje alkohola, v obdobju zaprtja je to upadlo, saj alkohol ni tako dostopen, k temu prispevajo tufi tudi nižji dohodki. A je v obdobju po epidemiji mogoče pričakovati več težav zaradi prekomernega pitje alkohola, je še pojasnila.