vestnik

Vreme je odsev nas: Koliko časa se bomo obnašali, kot da se nič ni zgodilo?

Maja Hajdinjak, 15. 8. 2023
Jure Kljajić
Koliko časa bomo sposobni kriti vso škodo, ki pri tem nastaja? Koliko časa bomo sposobni nevtralizirati zmanjšano pridelavo hrane zaradi ponavljajočih se vremenskih nevšečnosti? Koliko časa se bomo obnašali, kot da se nič ni zgodilo? Foto Jure Kljajić
Aktualno

Vreme ima v človekovem vsakdanu posebno mesto. Vremenske napovedi so med najbolj branimi novicami na spletu in tudi pogosta tema pogovorov, tako med prijatelji kot takrat, ko želimo prekiniti mučno tišino v pogovoru s kakšnim ne prav zgovornim človekom. Vremenskim pojavom pa še posebej veliko pozornost namenjajo meteorologi. S sogovornikoma smo se pogovarjali, tokrat v bolj sproščeni obliki, o njunih začetkih, delu, prognozah, skratka o vremenu po dolgem in počez.

Meteorolog Andrej Velkavrh je zaposlen na Agenciji za okolje Republike Slovenije (Arso). Večina ga pozna s televizijskih zaslonov, kjer je dolga leta sporočal vremenske napovedi, že 13 let pa je zunanji sodelavec našega časopisa. O meteorologiji je začel razmišljati proti koncu gimnazije, a ko je izvedel, da mora na fakulteto za fiziko, ga je malo minilo, pove. »Potem me je moja profesorica za fiziko na gimnaziji le toliko opogumila in prepričala, da to ni noben bavbav, da sem se vpisal na študij. Pri mojem delu mi je najbolj všeč to, da je napovedovanje vremena vsakič malo drugačen problem, so le bolj ali manj podobne situacije. Spreminjajo se tudi orodja, s katerimi vreme napovedujemo. In po drugi strani kot meteorolog vem, kaj se zunaj dogaja, lahko si pojasnim vreme, ki je okoli nas,« pove Velkavrh.

andrej-velkavrh, meteorolog
Osebni arhiv
»Upam, da to nikoli ne bo mogoče, kajti še vedno se je izkazalo, da se v boju za lastne koristi nismo sposobni ustaviti, ko ugotovimo, da s tem začenjamo škoditi drugim," na vprašanje, ali bi lahko kdaj "urejali" vreme, odgovori Andrej Velkavrh. Foto osebni arhiv

Nasprotno je bila Alešu Poredošu, prav tako meteorologu na Arsu, ki ima tudi prekmurske korenine, fizika blizu, poleg tega se je najbolje počutil v krajih, povezanih z naravo, gorami, gozdom, potoki in morjem. »Po drugem letniku študija naravoslovne smeri fizike, kjer smo postopno šli vedno bolj v mikrosvet, sem mislil, da bi mi študij meteorološke smeri pomenil nekakšno vrnitev v 'večji svet' in razsežnosti, ki jih občudujem in v mislih široko objemam. Dobrega četrt stoletja je bilo moje delo povezano predvsem z operativno prognozo, se pravi s postopki, metodami in tehnikami za sprotno in vsakodnevno napovedovanje vremena, predvsem za širše območje Slovenije in sosednjih pokrajin, predvsem nekaj dni vnaprej. Pri tem delu mi je bilo najljubše, če sem bil z vsaj približno točnimi napovedmi in primerno oblikovanimi nasveti koristen in v pomoč pri odločanju našim uporabnikom. To pa so lahko vsi, ki so pri svojih dejavnostih odvisni vremena. Zadnjih deset let se mi je težišče dela premaknilo tudi na organiziranje napovedovanja za posebne, bolj specializirane uporabnike, ki segajo na primer od upravljavcev cestnih sistemov do energetskega sektorja,« opiše svoje delo.

Oba pravita, da se je od takrat, ko sta začela delati, pa do danes raziskovanje in napovedovanje vremena zelo spremenilo. »Razvoj je ogromen, včasih smo bili odvisni predvsem od izmerjenih podatkov, ki so nam omogočali kolikor toliko dobre analize trenutnega stanja vremena. Prognostična orodja so bila preprostejša in zato manj učinkovita. Tudi sedaj smo odvisni od izmerjenih podatkov, imamo jih ogromno, a vse te množice meritev z današnjo tehnologijo lahko obdelamo in naredimo še boljše začetne analize, hkrati pa so se precej razvila tudi prognostična orodja, s katerimi te začetne analize vremenskega stanja lahko modeliramo v prihodnost (za nekaj ur, dan, dva, deset ...),« je povedal Andrej Velkavrh, nova orodja omenja tudi Aleš Poredoš. »Poleg novih opazovalnih in merilnih sistemov, kot so sateliti, radarji, lidarji, sonarji, skratka daljinske meritve še vse, kar je povezano z ogromnimi možnostmi, ki sta jih prinesla digitalizacija in njen neverjetni razvoj.« Spominja se, kako so v službi nekoč praznovali, ko so dobili prvi barvni zaslon, prvi večji tiskalnik ... »Vmes smo imeli najmočnejše računalnike vojske velikih držav in nekaj skupnih meteoroloških centrov po svetu, kjer so sodelovale cele države, in tako strmo navzgor vse do danes, ko lahko na primer na že skoraj običajnem prenosniku izračunaš podrobnejšo simulacijo vremenskega dogajanja na širšem območju v realnem času, se pravi, še preden se vreme zares zgodi. Pa potem naprej vse do računalniških metod umetne inteligence, ki v zadnjih letih intenzivno posegajo praktično na vsa področja obdelave vsakovrstnih podatkov.«

Da bi bolje razumeli napovedi

Starejši in tudi malo mlajši se gotovo še spominjate slavnega vremenarja Mirana Trontlja, ki je oral ledino na področju napovedovanja vremena na televiziji. Veliko let je na televiziji preživel tudi Andrej Velkavrh. Koliko let natančno, ne ve, ker mu to ni bilo nikoli pomembno, pravi. »Do sodelovanja je prišlo na pobudo RTV, jaz pa sem vzel to kot priložnost, da bi bolje pojasnil vremenske napovedi ljudem, gledalcem, kajti imel sem občutek, da naših napovedi pogosto ne razumejo dobro. Mislim, da sem se vsaj nekoliko izuril v tem, da znam bolje pojasnjevati vremenske pojave ljudem, da jim znam morda tudi bolje svetovati oz. odgovarjati na njihova vprašanja o vremenu. Z leti sem izgubil strah pred nastopanjem. Ker sem bolj zaprt človek, mi je to tudi pomagalo, da lažje vzpostavljam stik z ljudmi,« je povedal sogovornik. In če so napovedi vremena same po sebi lahko suhoparne, jih je spretni vremenar znal popestriti s komentarji. Pravi, da je to del njega. »Tak sem po naravi. Če je vsebina zanimiva, lažje pridobiš poslušalce,« je dodal. Velkavrh že vrsto let sodeluje tudi z našim časopisom, kjer na zadnji strani najdete njegove vremenske napovedi. »Koliko let? Joj, pa ste me našli. Očitno sem še zanimiv, ker niso prekinili sodelovanja z mano,« doda hudomušno (z brskanjem smo ugotovili, da naše sodelovanje sega v leto 2010) in pristavi, da je pri pisanju komentarjev o vremenu tako kot z našim razpoloženjem – enkrat si dobre volje, vse ti gladko teče, drugič se ti ustavi, iščeš rešitev in včasih jo najdeš, včasih pa tudi ne oziroma nisi zadovoljen z njo.

aleš-poredoš, arso, meteorolog
Osebni arhiv
"Morda bi morali pri načrtovanju in izvajanju naših dejavnosti bolj upoštevati izkušnje prejšnjih rodov in izročilo, v katerem se je gotovo nabralo precej previdnostnega ravnanja, povezanega s fizičnim prostorom, kjer so ljudje dolga leta opravljali svoje dejavnosti," meni Aleš Poredoš. Foto osebni arhiv

Tudi Aleš Poredoš ob vsakodnevnem delu kdaj na kakšnem družbenem omrežju ali v občasnem poljudnem članku pokomentira vreme. »V devetdesetih letih pa sem tudi prevedel knjižico iz angleške zbirke blefsikonov, ki poskušajo na humoren način dati kakšne bolj strokovne razlage. Ob kakšni priložnosti potem povrtam v ta Vremenarski blefsikon.«

Vsaka malenkost vpliva

Sogovornika sta se strinjala, da ljudje na splošno veliko pozornosti namenjamo vremenu. »Ker smo pač odvisni od njega. Več ljudi v preteklosti na osebnem področju dela in bivanja pač bolj kot danes, ker so več morali biti in delati zunaj. V smislu širše skupnosti pa še vedno in verjetno celo vedno bolj – marsikatera sodobna dejavnost in z njo družbeno in osebno življenje se lahko povsem spremenijo, ker so občutljivi na naravne dejavnike. Spomnimo se žleda pred leti in težav z elektriko, ko centralno ogrevanje marsikomu ni delovalo, ali kakšnih dolgotrajnih neurij, sredi katerih tovornjaki ne morejo pripeljati ves teden sveže zelenjave ali pa surovin za proizvodnjo,« razmišlja Aleš Poredoš, ob tem pa Andrej Velkavrh doda, da imamo svoje življenje radi pod nadzorom. »In kadar so naše delo, zabava, bivanje odvisni od vremena, nas seveda zanima, kakšno bo, ker ne želimo presenečenj – vremenska niso vedno smešna ali zabavna.«

V zadnjem času prihaja do vse več vremenskih ekstremov, vremena, kot smo ga poznali še pred desetletjem ali dvema in kot je bilo značilno za posamezen letni čas, ni več. »Na to temo je bilo že veliko povedano in podkrepljeno s sprotnimi izsledki številnih znanstvenih raziskav. Krivo je povečanje temperature ozračja, oceanov in tal, kar je nedvomno posledica vpliva človeka. Dokazi o spremembah v izjemnih dogodkih, kot so vročinski valovi, obilne padavine, suše in tropski cikloni, ter še posebej pripis vzrokov za to človeku so se v zadnjih letih še okrepili. Vedno znova pa se v zvezi s tem prerekamo s prijatelji in znanci glede zmožnosti naše širše družbe in posameznikov – kdo in koliko smo se pripravljeni odpovedati širjenju naših potreb in grabljenju po pretiranem ugodju in zabavi? Že veliko izračunov je bilo narejenih in skomuniciranih, na primer koliko k toplogrednim plinom prispeva ena dirka formule ena, tisoč turističnih poletov v sredozemske destinacije in izposojenih vozil ter motornih gliserjev na Jadranu. Ali nižanje temperature klimatskih naprav za eno stopinjo ali pet plastičnih vodnih pištol kot igrač za enkratno uporabo. To so samo posamezni primeri, ob katerih niti ne pomislimo, da na koga ali kaj sploh vplivajo, jih pa sistem potrošništva spodbuja in še pogosto zamaskira v zaželeno ali celo potrebno. Morda je vpliv neprimerljiv s kakšno drugo aktivnostjo, ampak seštevki naših 'to si bom pa lahko privoščil, poglej, kaj počnejo vsi drugi' prinesejo precejšnji podnebni dolg trenutne generacije do generacije otrok in vnukov. Se mi močno dozdeva, da jim ne bo lažje,« meni Aleš Poredoš, Andrej Velkavrh pa dodaja, da se je v 39 letih, kolikor dela, vreme resnično precej spremenilo. »Vzorci vremena, vzorci zračnih tokov nad Evropo postajajo drugačni. Kam bo šlo vse to? Preberite, kaj pravijo klimatologi! Slovenija se segreva hitreje od svetovnega povprečja. Letos imamo pravo parado poletnih vremenskih ekstremov, pa čeprav ni tako vroče kot lani, vsaj do sedaj. Koliko časa bomo sposobni kriti vso škodo, ki pri tem nastaja? Koliko časa bomo sposobni nevtralizirati zmanjšano pridelavo hrane zaradi ponavljajočih se vremenskih nevšečnosti? Koliko časa se bomo obnašali, kot da se nič ni zgodilo?«

simbolična, nevihta, neurje, strela, strele, vreme, dež
Jure Kljajić
Koliko časa bomo sposobni kriti vso škodo, ki pri tem nastaja? Koliko časa bomo sposobni nevtralizirati zmanjšano pridelavo hrane zaradi ponavljajočih se vremenskih nevšečnosti? Koliko časa se bomo obnašali, kot da se nič ni zgodilo? Foto Jure Kljajić

Lansko leto nam je precej nazorno pokazalo, da lahko tudi v sicer zeleni in vodnati Sloveniji vode zmanjka. »Do sedaj v tej smeri nismo naredili čisto nič. Še več – ravnamo struge rek in drugih vodotokov, da bo lahko ob deževjih voda hitreje odtekla in ne bo poplavljala. S tem še bolj izsušujemo pokrajino, saj voda nima več prostora, kamor bi se razlila, da bi se upočasnila in zadržala v mokriščih ob vodotokih ter se počasi izcejala. Tako pride do večjih nihanj v vodostajih in do nižjih pretokov, ko je suša. Po tej plati je naše načrtovanje prostora povsem napačno. Koliko imamo vodnih akumulacij, ki bi bile namenjene namakanju? Nasprotno pa pri pozebah ni načina, da bi se jih lahko ubranili, če so le dovolj izrazite. Ne bi bil rad v koži sadjarjev. Mesta poleti postajajo vročinske pasti. A še vedno veselo betoniramo in asfaltiramo. Tudi za manj prometnih zastojev. Klimatske naprave so krajevna rešitev, globalno pa samo poslabšujejo stanje. Tako rešujemo probleme ljudje,« je še dodal Andrej Velkavrh.

Napovedi vse bolj natančne

Glede na vse več vremenskih nevšečnosti si vsak želi, da bi bile napovedi vremena čim bolj natančne, da bi se lahko nanje, kolikor se to sploh da, pripravili. Kaj pa je sploh natančna vremenska napoved? »Če napovemo popoldanske nevihte, je zame točna napoved, če nastane nekaj neviht. Nekdo drug bi rad, da mu napovem, kdaj in kje bodo te nevihte nastale. A to za zdaj ni realna možnost. Za nekoga, ki ga moti le močan veter, bo točna tista napoved, ki bo kolikor toliko točno napovedala hitrost vetra. Njega temperatura in padavine, kaj šele oblačnost, ne zanimajo. Ampak ko govorimo o napovedih za neki kraj po urah, je to včasih čisto solidna napoved, ne pa za vsak tip vremena. V primeru ploh in neviht, ki nastajajo samo zaradi nestabilnega ozračja, ne pa zaradi vremenske fronte ali ciklona, je taka napoved lahko precej zavajajoča in je ne bi priporočal uporabljati,« pove Velkavrh, Poredoš pa doda, da so na splošno vremenske napovedi vedno bolj natančne. »Ne toliko glede tega, ali bo čez tri dni, ko moram pokositi, na mojem travniku ravno tri ure okoli malice ploha, ampak glede vse večjega vpogleda v verjetnost posameznih dogodkov. To pa zaradi orodij, predvsem računalniških, s katerimi lahko obdelujemo vse večje število možnih različnih vremenskih scenarijev in se potem glede na večje ali manjše tveganje odločimo, kako bomo ravnali. Po drugi strani pa po mojem nikoli ne bodo toliko natančne, da bi lahko rekli 'zaprmej bo tako in tako'. Imam nenavaden občutek, da si za vsako izboljšavo, ki si jo izmislimo pri napovedovanju, ljubi Gospod izmisli dodaten trik, s katerim nam vremensko dogajanje pošlje v nepričakovano smer in reče 'dobro ste to doslej speljali, no, da vidimo, kako boste pa s tem'.«

Oba meteorologa smo povprašali še, ali se ljudje pogosto obračajo nanju zaradi napačne vremenske napovedi. »Itak. Za neposredne sosede sem se že zdavnaj nehal delati pametnega glede vremena. Požreš preveč gorkih in privoščljivih. Če pa ne znajo razumeti vseh fines, a ne!? In tako, če kaj, sem se naučil uporabljati verjetnostno in previdno postavljene usmeritve. 'Glejte, videti je, da bo popoldne res lahko sekalo nad tistimi grebeni, če bi šel sam v hribe, pa če bi že res moral iti jutri, bi vsekakor šel pred peto zjutraj, imel pripravljene tri variante bližnjic za nazaj, se oziral okoli ves čas in ob prvih kopastih oblakih pogledal na radarsko sliko, pa vrni se k avtu pred dvanajsto, avta seveda nisi parkiral pod staro drevesno vejo.' Taki vremensko podloženi nasveti za konkretno ravnanje se izkažejo za bolj uporabne kot 'dopoldne bo večinoma delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, čez dan se bodo predvsem v hribovitem svetu začele pojavljati nevihte',« je nekoliko hudomušno povedal Poredoš, medtem ko Velkavrh pove, da sam takšnih pritožb nima veliko, več pa je pritožb, da česa nimajo, na primer napovedi v tujih jezikih. »Mi je pa v spominu ostal klic nekega gospoda, ki je želel, da bi mu pripravil sončno vreme za naslednji dan za nekaj ur. Najprej sem mislil, da ga nisem dobro razumel, in kar nekaj časa je trajalo, da sem ugotovil, da misli resno. Na koncu je bil slišati kar malo razočaran, ko sem mu zagotovil, da tega ne znamo narediti. Razen če se je res tako učinkovito ponorčeval iz mene, ne vem.«

naslo-poplave
Jure Zauneker
Poplave

Urejanja vremena ni dobra ideja

Kar se tiče naše pripravljenosti na vremenske nevšečnosti, je ta v Pomurju podobna kot drugod po Sloveniji. »Morda bi morali tako kot vremenske in podnebne pregovore tudi pri načrtovanju in izvajanju naših dejavnosti bolj upoštevati izkušnje prejšnjih rodov in izročilo, v katerem se je gotovo nabralo precej previdnostnega ravnanja, povezanega s fizičnim prostorom, kjer so ljudje dolga leta opravljali svoje dejavnosti. 'Kda liščava de, te bokše, ka ideš fkraj, ne sedi v šanec!' bi lahko prevedli v 'povprašaj starejše, poglej vremenske statistike, ko delaš občinski načrt prostorske zazidave, in pusti poplavne površine brez stanovanjskih in proizvodnih objektov ali pa načrtuj zaščitne objekte' ali v 'na plitvih tleh namesto koruze izberi kakšno drugo, manj vodno zahtevno kulturo' in tako naprej. Skratka precej tegob si lahko prihranimo, če ravnamo previdnostno, z upoštevanjem možnih nevšečnosti, ki jih je čez leto po vsej Sloveniji prav zares dovolj,« pravi Aleš Poredoš.

Kaj pa, če bi lahko »urejali« vreme? Poredoš pravi, da je v dogajanjih v ozračju toliko energije, da bi se morali tega lotiti bolj posredno, kar recimo že poskušajo s spodbujanjem fizikalno-kemičnih procesov, na primer posipanjem oblakov s srebrovim jodidom, ki prispeva k spremenjeni razporeditvi velikosti kapljic in ledenih zrn ter s tem k več manjšim zrnom toče namesto manjšemu številu velikih zrn ali pa delnemu razkroju nizke oblačnosti ipd. »Lokalno, na manjšem območju se verjetno lahko kaj vpliva. Težava je, ker je toliko nekih spremenljivih vplivov na razvoj recimo oblaka, da jih ne moreš zanesljivo kontrolirati. Potem pa problem postane tudi družbeni, skupnostni. Večkrat sem že komu na podobno vprašanje rekel, da če bi imel nebeške vzvode za vreme in bi za koga na Goričkem pričaral en fajn prekmurski dež, bi se že kdo z Ravenskega pritoževal, da ga niti slučajno ni potreboval. In ker je vse, ne samo v ozračju, zelo povezano in prepleteno, si lahko predstavljamo, kakšne težave bi imeli, če bi znala vso razpoložljivo vodo nad Atlantikom za naslednji mesec nad sebe sprožiti samo južna Evropa, severna pa bi skoprnela v suši. Skratka novi načini vplivanja vedno znova s sabo pripeljejo tudi bolj ali manj pravične načine delitve takega vpliva. In na koncu – še na področju 'vplivanja' na spreminjanje podnebja se na svetu ne zmoremo zares dogovoriti in ukrepati in se nam dogaja na neki način povsem neurejeno in vedno bolj stihijsko, kaj šele da bi se znali dogovoriti, če bi res znali 'urejati' vreme. Tako da v neko širše koristno, pravično in uporabno 'urejanje' vremena sam za zdaj še zdaleč ne verjamem.« Andrej Velkavrh je bil pri tem vprašanju še bolj »oster«: »Upam, da to nikoli ne bo mogoče, kajti še vedno se je izkazalo, da se v boju za lastne koristi nismo sposobni ustaviti, ko ugotovimo, da s tem začenjamo škoditi drugim.«

poplave-2023
Jure Zauneker
Poplave

Vsako vreme ima nekaj očarljivega

Za konec smo oba sogovornika še povprašali, kakšno vreme jima osebno najbolj ustreza in ali lahko svojo službo, čeprav se ves čas dogaja »okrog njiju«, kdaj sploh odklopita. »V prostem času sem povsem običajen državljan. Kadar je moj čas odvisen od vremena, me to seveda zanima, sicer pa precej manj. Ga pa opazujem oz. zaznavam, kaj se z vremenom dogaja okoli mene. Prosti čas najraje preživljam zunaj, na vrtu ali na kolesu ali tudi peš, čeprav rad tudi berem, poslušam glasbo in kuham. Nimam najljubšega vremena, le temperature nad 30 stopinj me nekoliko motijo. Pa še takrat si lahko pomagamo tako, da odkrijemo, kako prijetnejša so zgodnja jutra in večeri, vmes, ko je najbolj vroče, pa počivamo ali lenarimo,« pove Andrej Velkavrh, medtem ko Aleš Poredoš prisega na spremenljivo vreme »z veliko dinamike, vetrom, ne premočnim. Kopasta oblačnost je krasna. Nevihte so očarljive, če sem lahko na varnem. Sneg in zimski hribi so sploh posebno ljubeče poglavje.« Tudi on je pozoren na vreme. »Po moje tudi kmetovalec ali gradbenik težko ne presoja gmajne in kozolcev z izkušnjami in znanjem, ki ga ima. Hkrati pa službo tudi 'komot izklopim', še posebej v dobri družbi ali v naravi. Tam tudi najraje preživljam prosti čas, pa v družbi in ob glasbi.«

neurje pomurje vreme
Kaj zdaj berejo drugi