Lendava je v preteklosti skupaj s širšim zaledjem dolgo živela od nafte in plina, svoj čas tudi zelo dobro, zdaj se ji obeta, da bo znova postala energetsko mesto. Okoli nje se spleta nova energetska veriga, katere nosilna člena sta načrtovana daljnovod in plinovod do Madžarske, nanju pa se že pripenja interes izkoriščanja geotermalne energije za elektriko in toploto. Prepletanje interesov vlagateljev je osupljivo, ljudje, ki jim je to območje edini življenjski prostor, pa bi morali vedeti, če že nimajo možnosti vplivanja, kaj bodo energetski projekti prinesli dobrega in kaj slabega. Toda vlagatelji, ki svoje interese že nizajo v energetsko verižico, so skrivnostni. Prav tako ni jasno, ali se bo med velike igralce uspela vriniti tudi lokalna skupnost in če bo smela ter znala odtrgati del pogače tudi zase.
Preplet državnih interesov
Začnimo z daljnovodom od Cirkovec do Pinc, katerega začetek gradnje sta pred kratkim s srečanjem v Kidričevem obeležila premiera Slovenije in Madžarske Janez Janša in Viktor Orban, prišel pa je tudi zunanji minister Hrvaške Gordan Grlić Radman. Znano je, da je izvedba projekta, ki je vreden 130 milijonov evrov, v interesu sosednjih držav in da je bila gradnja daljnovoda zaupana tudi hrvaškemu podjetju Dalekovod, s katerim je Eles junija podpisal dogovor o sodelovanju pri več projektih v skupni vrednosti skoraj 60 milijonov evrov. Povsem v senci pa je ostalo, da je meddržavno sodelovanje tudi pogojevano – dva kilometra daljnovoda pri Hotizi potekata po hrvaškem katastru, in za ta del, kjer bodo postavili zgolj dva od skupaj 264 nosilnih stebrov, je gradbeno dovoljenje izdala hrvaška država. Lahko pa bi ta v celoti potekal po slovenskem ozemlju, če bi ga speljali bližje kraju Gaberje, vendar tako, da bi ga vkopali pod zemljo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(MK Gronska Strejla) Združuje jih več kot le strast do motorjev
Minuli konec tedna so proslavili 25 let delovanja
Posel v zameno
Ob meddržavnem veriženju interesov, povezanih z daljnovodom, katerega osnovni namen je nedvomno izboljšati povezanost elektroenergetskih sistemov, pa se pred Pincami pojavi opaznejši členek v verigi, kjer se navezuje interese Petrola. Trasa daljnovoda je namreč speljana ob avtocesti v smeri Madžarske in tudi nad centralno plinsko postajo (CPP) za čiščenje surovega plina s petišovskega plinskega polja, katero naj bi obnavljali za potrebe dodatnega črpanja plina iz dveh plinskih vrtin Pg-10 in Pg-11. Naprava in zemljišče sta v lasti Petrolove družbe Petrol Geo, projekt, ki so ga pripravljali skupaj z angleško družbo Ascent, pa je povsem zastal, ker je okoljska agencija ARSO za morebitno nadaljnje črpanje plina s hidravlično stimulacijo zahtevala predhodno presojo vplivov na okolje. Tuji vlagatelji so slovenski državi zato že napovedali odškodninsko tožbo.
Hranilnik energije kot nalašč
Povsem logično je, da Petrol zaradi daljnovoda ni vzel odškodnine, kot so to storili mali lastniki parcel. Njegov interes je sodelovanje v poslu, kar so posredno potrdili na Petrolu. »Pri projektu daljnovoda in plinske postaje se trenutno nahajamo v fazi dogovarjanja z vsemi relevantnimi deležniki,« so nam zapisali v odgovoru. Kdo bi lahko bili ti deležniki? Morda tisti, s katerimi se skupaj pripravljajo na vlaganja v energetske projekte na območju Lendave? To pa so Dravske elektrarne Maribor (DEM) in projekt izkoriščanja geotermalne energije.
Še preden se lotimo tega dela energetske verižice, je treba prebrati nekaj poudarkov iz intervjuja, ki ga je pred kratkim dal za Finance direktor DEM Andrej Tumpej. Govoril je o tem, da bo nov daljnovod Cirkovci–Pince Slovenijo dodatno povezal s srednjeevropskim prostorom, kjer pa lahko najdemo, tako Tumpej, potencialne partnerje, ki potrebujejo hranilnike, njihove države pa nimajo takšnih potencialov. Primer je Madžarska, je še dejal. Gre za hranilnike električne energije, ki jih bo energetski sistem nujno potreboval, potrebni pa bodo tudi pri nadaljnjem razvoju obnovljivih virov energije. Hranilnik energije ob meji je kot nalašč za to.
Madžarski partner
Geotermalna energija vsekakor sodi med obnovljive vire energije, DEM pa skupaj s Petrolom in Nafto Lendava sodeluje pri dveh projektih, namenjenih raziskovanju opuščenih plinskih vrtin za namen izkoriščanja geotermalne energije za pridobivanje električne energije. Gre za pilotni projekt, katerega namen je zagon proizvodnje električne energije z geotermalno gravitacijsko cevjo.
Geološki zavod Slovenije je za DEM izdelal vseobsegajočo karto geotermalnega potenciala v Sloveniji, partnerji, torej DEM, Petrol in Nafta Lendava, pa sodelujejo pri pridobivanju evropskih sredstev za raziskovalne namene za dve vrtini, in sicer za Pg-8 ter Mg-6 v Murski šumi. »Verjamem pa, da bomo našli sredstva za izvedbo projekta, če bomo ugotovili, da je projekt ekonomsko upravičljiv« je še povedal Tumpej. Za proizvodnjo 20 gigavatnih ur na leto bi bilo v geotermalno elektrarno potrebno vložiti od 30 do 40 milijonov evrov, je še povedal direktor DEM. Ni pa razkril tega, da je Geološki zavod Slovenije partner Interreg projekta DARLINge (Danube Region Leading Geothermal Energy), vodilni partner pa je Geološki zavod Madžarske (MAFI), ki je na razpisu tudi pridobil evropska sredstva sklada za razvoj v višini 2,5 milijona evrov.
Murska šuma, pravi zaklad
In kaj vemo o dveh vrtinah, ki naj bi ju raziskovali za namen pridobivanja električne energije? Globoka vrtina Pg-8 se nahaja nedaleč od vrtine Pg-10 blizu naselja Čentiba, DEM pa je zanjo, zanimivo, sredi leta 2013 iskal dobavitelja plinske turbine (Eulerjeve turbine za agresivno plinsko kapljevino z električnim agregatom in pripadajočo regulacijskimi sklopi). DEM tudi navaja, da je bila zanjo že izvedena delna meritev energetskega potenciala.
Kot posebej obetavno za izrabo geotermalne energije pa strokovnjaki že dlje časa izpostavljajo vrtino Mg-6 v Murski šumi. Gre prav tako za globoko vrtino, saj sega do globine 3.800 metrov, in v njej so namerili temperaturo vode čez 160 stopinj Celzija. Njen potencial pa bi lahko natančno ugotovili, če bi jo poglobili za 500 metrov. Na globini 4000 metrov naj bi bili pogoji za parni pogon.
Odpirali bi vrtino, ki je bila zapečatena
Ta vrtina je na zemljišču Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, v letih 2003 in 2004 pa je bila vključena v projekt sanacije opuščenih rudarskih objektov, ki ga je izvajala Nafta Lendava. Za sanacijo omenjene vrtine je bilo porabljenih dobrih 300 tisoč javnega denarja.
Ob tem spomnimo, da ima koncesijo za raziskovanje in izkoriščanje na območju Murske depresije še vedno Geoenergo, podjetje v skupni lasti Nafte Lendava in Petrola. Ta se mu izteče prihodnje leto. Toda spremenjen zakon o rudarstvu med drugim spreminja določila tako glede možnosti podaljšanja rudarske pravice, lokalni skupnosti pa tudi po novem odreka možnost soodločanja.
Občina ima tudi skriti adut
Projekt geotermalne elektrarne z močjo desetih megavatov je na povabilo Vlade za nabor razvojnih projektov prijavila tudi Občina Lendava. Ovrednotila ga je na 25 milijonov evrov, v njem pa predstavlja izvedbo z nagrajeno tehnologijo v programu EU NER300 leta 2014, predstavljal pa naj bi enega prvih primerov izkoriščanja geotermalnih virov za proizvodnjo električne in toplotne energije. S katerimi partnerji se pri tem povezujejo na občini, ne razkrivajo, direktor občinske uprave Mihael Kasaš pa nam je le sporočil, da pogovori potekajo z različnimi poslovnimi subjekti in da nobenega še ne morejo izpostavljati zaradi pogajalskih izhodišč.
Tudi zelena energija pušča posledice
Očitno torej občina ni v navezavi z zgoraj omenjenimi partnerji. So si celo konkurenti? Komu se bodo torej odprla vrata? Upajmo, da tistemu, katerega tehnologija bo imela manj negativnih vplivov na okolje. Na tej točki pa bi se morala zbuditi civilna iniciativa in iskreni okoljevarstveniki. Dejstvo je namreč, da imajo vse oblike energije, ki jih proizvajamo, neposreden in posreden vpliv na okolje, kar v svojem diplomskem delu Pravni vidik izkoriščanja geotermalne energije poudarja tudi Martina Hozjan. Tudi izkoriščanje geotermalne energije, čeprav je še vedno energetsko najčistejša oblika energije.