Klub malega nogometa Krajna je obeležil 40 let obstoja. V športno-rekreacijskem centru so različne selekcije kluba odigrale nekaj tekem, predsednik KMN Krajna Aleš Hari je predstavil delovanje kluba in zaslužnim članom podelil priznanja in nagrade. Slavnostni govornik je bil Peter Pust, predsednik Slovenske malonogometne zveze. Prireditev sta zvečer na praznik dela z nastopom popestrila skupina Prestiž in pevec Luka Basi.
Brez kresovanja ni šlo niti v lendavski občini, kjer so ga skupaj organizirali Socialni demokrati, Mestna skupnost Lendava in lista Lendava-tudi moja občina. Kres je zakuril lendavski župan Janez Magyar, za glasbo pa je poskrbel Völgyi.
Tudi letos so člani Pihalnega orkestra Murska Sobota pripravili tradicionalno prvomajsko budnico v naseljih Mestne občine Murska Sobota. Orkestru se je pridružil tudi soboški župan Aleksander Jevšek.
V uvodni tekmi 30. kroga prve slovenske nogometne lige sta se udarili ekipi Domžal in Mure in se razšli z neodločenim izidom 1 : 1 (1 : 1).
Tudi v Gornji Radgoni so pripravili tradicionalno kresovanje na TŠC Trate. Kresovanje se je začelo z otroškim programom, ki ga je popestrila legendarna glasbena skupina Čuki. Kasneje je sledil tradicionalni pohod z baklami s spremljavo Pihalnega orkestra Gornja Radgona in PGD Gornja Radgona od trgovine Marjanca do prizorišča kresovanja.
Svojo prvo pogodbo z Muro je podpisal 18-letni Aljoša Šipoš, ki je v Muri naredil svoje prve nogometne korake pri selekciji U7.
V soboškem parku je območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota tudi letos pripravila tradicionalno kresovanje pred prvim majem. Soboški župan Aleksander Jevšek je ob tem povedal, da v mestu kresovanja ne bodo opustili, saj gre, kot pravi, za enega redkih dnevov, ko se spomnimo na status zaposlenih. Izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko pa je poudaril, da konkurenčnost in produktivnost v gospodarstvu ne smeta postati vrednoti, ki bi bili nadrejeni javnemu šolstvu, zdravstvu, kulturi, socialnim in delavskim pravicam, solidarnosti ter medčloveškim odnosom. Še pred prižigom ognja pa so na Trgu zmage, tako kot vsako leto, postavili mlaj.
V Gančanih so ob tradicionalnem ročnem postavljanju majoša še z drugimi dogodki obeležili stoto obletnico prve postavitve gančkoga majoša v vasi. Organizator praznovanje obletnice je bila Krajevna skupnost Gančani. Leta 2016 so gančki majoš vpisali v register nesnovne kulturne dediščine pri kulturnem ministrstvu. Na osrednji slovesnosti je predsednik države Borut Pahor povedal, da je postavljanje majoša tradicija, ki si zasluži občudovanje vse Slovenije: »Prva postavitev je pomenila veselje do življenja in srečo, da je bilo koncev vojne. Vedno je na majošu tudi zastava. Sedaj je to slovenska zastava in želimo, da bo tudi čez sto let na njem slovenska zastava in da bodo tu živeli slovenski ljudje, ki se bodo veselili svoje prihodnosti.« Ob tem je podelil krajevni skupnosti Gančani zahvalo predsednika države.
Na god svetega Jurija, zavetnika konj, so tradicionalno potekali blagoslovi konj. Nekoč so namreč te živali bile na kmetijah nepogrešljive, saj so z njimi opravljali razna kmetijska opravila. Tako je bilo tudi na Goričkem. Zato so se letos že desetič zbrali konjeniki na Jurjevem blagoslovu konj, ki ga pripravlja družina Šinko. Na travniku pred Bunderlovim križem se je zbralo kar 17 konjenikov. Po sveti maši je konje s kruhom in soljo blagoslovil domači župnik Marko Magdič, zbrane pa je nagovorila še županja Cvetka Ficko.
Po dolgih letih so prizorišče večjega šahovskega tekmovanja znova Radenci, nekdaj pomembno šahovsko središče. Tokratno 29. državno prvenstvo za člane in članice, ki poteka od minulega konca tedna, pa je le uvod v trojček velikih tekmovanj.