Dolgotrajna oskrba na terenu: Večina izvajalcev ima velike kadrovske težave
Od 1. maja lani do 2. aprila letos je bilo v Pomurju odobrenih 454 vlog za dolgotrajno oskrbo.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Lani je bila v Sloveniji vzpostavljena dolgotrajna oskrba, ki združuje ukrepe, storitve in aktivnosti, namenjene ljudem, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju ali trajno odvisni od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.
Dolgotrajna oskrba se lahko izvaja v instituciji, o čemer smo že večkrat pisali, lahko pa tudi na domu. Upravičenec lahko na svojem domu prejema storitve pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih ter storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila. V izdani odločbi se določi kategorija, ki navaja tudi število ur pomoči.
V prvi kategoriji uporabnik dobi 20-urno pomoč na mesec, v drugi 40, v tretji 60, v četrti 80 in v peti 110 ur na mesec. Storitve dolgotrajne oskrbe na domu se krijejo iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, medtem ko bo v začetku leta 2028 morda uvedeno še doplačilo v višini deset oziroma dvajset odstotkov.
Uporabniki se lahko namesto prejetja pomoči odločijo tudi za denarni prejemek. To pravico je možno uveljaviti od začetka lanskega decembra. V prvi kategoriji lahko prejme do 91 evrov, v drugi do 184, v tretji do 275, v četrti do 367 in v peti do 504 evre.
»Uporabnik mesečno prejme določen denarni znesek, odvisen od kategorije upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, v katero je bil uvrščen. Denarni znesek je namenjen zgolj kritju stroškov oskrbe, ki jo ta uporabnik praviloma prejme znotraj svoje neformalne mreže,« pojasnjuje ministrstvo za solidarno prihodnost.
Vstopna točka (VT) Pomurje sprejema vloge za dolgotrajno oskrbo, pri čemer vlagatelji ob oddaji vloge ne izberejo posamezne pravice, temveč oddajo enotno vlogo za dolgotrajno oskrbo, na podlagi katere se jim z odločbo prizna pravica do dolgotrajne oskrbe glede na ugotovljeno kategorijo upravičenosti.
VT Pomurje je v obdobju od 1. maja lani do 2. aprila letos prejela 1522 vlog, do 2. aprila jih je bilo pozitivno rešenih 454. »Koliko upravičencev, ki jim je bila pravica priznana, je dejansko sklenilo osebni načrt za dolgotrajno oskrbo, na VT Pomurje ne vemo, vodenje teh podatkov je v pristojnosti izvajalcev dolgotrajne oskrbe na domu,« pove Sandra Babič, direktorica Centra za socialno delo (CSD) Pomurje, kjer je VT Pomurje tudi vzpostavljena.
Hitro odnehajo
Občine so v minulih mesecih sklepale pogodbe z izvajalci dolgotrajne oskrbe, na terenu pa ni vse tako, kot bi moralo biti, kar je potrdila tudi Babičeva. Na podlagi informacij, ki jih prejemajo od upravičencev, se dolgotrajna oskrba na domu izvaja, vendar po navedbah upravičencev pogosto še ne v obsegu ur, kot jim pripada glede na izdano odločbo. »Upravičence, ki se na VT Pomurje obračajo z vprašanji glede izvajanja storitev, usmerjamo neposredno na izvajalce dolgotrajne oskrbe.«
Največji izzivi pri izvajanju dolgotrajne oskrbe na domu so po mnenju direktorice CSD Pomurje v celoviti implementaciji sistema dolgotrajne oskrbe, kot ga predvideva zakonodaja, v praksi. Pri tem gre predvsem za zagotavljanje storitev v predvidenem obsegu, za vzpostavitev učinkovite podpore uporabnikom na domu, za vključevanje storitev za ohranjanje in krepitev samostojnosti, za ustrezno podporo svojcem ter za doseganje ključnega cilja sistema – da lahko uporabnik kljub potrebam po pomoči čim dlje kakovostno živi v domačem okolju.
V pomurski regiji je izvajalcev za zdaj deset. Nekateri imajo precejšnje kadrovske težave, zato dolgotrajna oskrba na domu še ni popolnoma zaživela. Tudi na sejah občinskega sveta v Črenšovcih je o tej pereči temi že tekla beseda. Pri njih je za dolgotrajno oskrbo odgovoren Dom starejših (DS) Lendava.
Na podlagi zastavljenega vprašanja se je vodstvo občine obrnilo na dom, tam so jim potrdili težave s kadrom. »Pozvali smo jih, naj čim prej začnejo izvajati storitev, vemo, da imajo nekateri občani tudi že odločbe, čakajo na oskrbo, pa je enostavno ni,« je bilo slišati. V občini se izvaja tudi pomoč na domu po prejšnjem sistemu, pri čemer občina sofinancira delež storitve.
Občina se je z izvajalcem dogovorila, da mu bo po občinskih kanalih pomagala iskati kader, ki bi bil primeren za izvajanje dolgotrajne oskrbe, in pri promociji teh poklicev. Prav tako bo občina dobila zagonska sredstva za nabavo dveh avtomobilov, ki jih bo pozneje dobila vrnjena od ministrstva.
Kot je še bilo slišali, naj bi DS Lendava zaposlil nove ljudi, vendar so nekateri že prenehali delati, soočajo pa se tudi z bolniškimi odsotnostmi. Nekaj kadra je v fazi izobraževanja. Kaj pravijo sami?
»Storitev izvajamo, vendar v omejenem obsegu. Težavo imamo predvsem pri pridobivanju specifične delovne sile, se pravi skupine reguliranih poklicev, kot so bolničarji in tehniki zdravstvene nege. Kader postopoma zaposlujemo in prihaja, vendar je hitrost razvoja storitve dolgotrajne oskrbe na domu odvisna od kadrovskih virov, ki jih imamo. Ta bazen v pomurskem prostoru ni posebej velik, drugo dejstvo pa je, da je poklic srednjih medicinskih sester še vedno zelo reguliran,« pravi direktor DS Lendava Goran Kuzma, ki je ob tem dodal, da so premišljevali tudi o tuji delovni sili, vendar »z danes na jutri niti to ne gre«.
DS Lendava izvaja dolgotrajno oskrbo na domu pri dveh uporabnikih, ob tem imajo še vedno več kot 90 uporabnikov, pri katerih izvajajo storitev pomoč družini na domu, ali pa so se ti odločili za denarni prejemek.
»Trenutno imamo zaposlenih 14 ljudi, ki skrbijo za uporabnike na terenu, kmalu bomo najverjetneje zaposlili oziroma na to delovno mesto prerazporedili še dva delavca. Postopoma bomo tako prešli na več zaposlenih na terenu, kar bo omogočalo tudi izvajanje storitve dolgotrajne oskrbe na domu pri več uporabnikih,« je še povedal Kuzma.
Poudaril je, da čutijo veliko pomanjkanje tudi na področju zaposlovanja socialnih oskrbovalcev. Ob tem je dejal še, da bi se morala vsaka nova storitev praviloma uvajati vsaj dobro leto, zato je težko pričakovati, da bo sistem, o katerem lani takšnega časa še ni bilo veliko znanega, že na polno deloval.
Povsod izzivi
Kakšno je stanje na terenu, smo preverili tudi pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe. Iz Zavoda Vitica so nam sporočili, da storitve na terenu izvajajo. Dolgotrajno oskrbo na domu zagotavljajo šestim uporabnikom, denarni prejemek prejema 16 uporabnikov, dva pa sta oskrbovanca družinskega člana. Storitev izvajajo na območjih občin Puconci, Rogašovci in Cankova.
Kot še pravijo, za dolgotrajno oskrbo na terenu skrbi šest socialnih oskrbovalk in 0,5 koordinatorja, ter priznavajo, da imajo težave z zagotavljanjem kadra, saj ob dolgotrajni oskrbi izvajajo še pomoč na domu. »Za optimalno izvajanje nalog bi potrebovali še dve zaposleni,« pravijo in dodajajo, da oskrbovalke na terenu v največji meri zagotavljajo nego in pomoč pri gospodinjskih opravilih.
Tudi Dom Kuzma storitev na terenu izvaja. Kot je povedala direktorica Melita Ficko, izvajajo dolgotrajno oskrbo na domu samo za Občino Kuzma, zato imajo precej manj uporabnikov kot morda drugi izvajalci, ki pokrivajo večje območje. Trenutno tako izvajajo storitev le za eno uporabnico, ki jo obiskuje ena socialna oskrbovalka.
Poleg tega imajo tri uporabnike, ki prejemajo denarni prejemek, ter eno uporabnico, ki se je v sistem dolgotrajne oskrbe vključila nedavno in bo imela kombinacijo e-oskrbe, denarnega prejemka ter storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti (SKOS), ki zajema predvsem terapije in rehabilitacije. »Glede na majhno število uporabnikov na terenu težav s kadrom trenutno nimamo,« je ob tem še povedala Fickova.
Na naša vprašanja se je odzval tudi Dom starejših Rakičan. Vršilec dolžnosti direktorja Vilko Kolbl pravi, da dolgotrajno oskrbo zunaj institucije že izvajajo pri 108 uporabnikih na območju občin Murska Sobota, Beltinci, Moravske Toplice in Tišina.
»Od tega je 106 uporabnikov izbralo denarno pravico po dolgotrajni oskrbi, dva uporabnika pa sta deležna oskrbe na domu,« je pojasnil in dodal, da je v čakalni vrsti za vključitev v storitev še 46 uporabnikov. Za izvajanje oskrbe na terenu imajo zagotovljenih 23 oseb, ki pa večinsko še vedno izvajajo socialnovarstveno storitev pomoč družini na domu.
Ti pravici se ne izključujeta. »To pomeni, da isti tim zaposlenih izvaja sočasno storitve po dveh sistemih, tako tistega po zakonu o socialnem varstvu kot tega po dolgotrajni oskrbi. Gre za delo, ki zahteva usklajeno vključevanje različnih profilov, od neposrednih izvajalcev oskrbe do strokovnih delavcev za pripravo osebnih načrtov in koordinacijo izvajanja storitev. V praksi to pomeni, da dolgotrajna oskrba ni zgolj vprašanje števila zaposlenih, temveč tudi njihove razpoložljivosti, usposobljenosti, razporeditve na terenu in časovne organizacije dela. Tudi širše v sistemu dolgotrajne oskrbe izvajalci opozarjamo, da sta za stabilno izvajanje nujna kadrovska okrepitev in ustreznejše vrednotenje dela,« pravi.
Prehodno obdobje
V DS Rakičan se zavedajo, da gre pri dolgotrajni oskrbi za pomembne pravice in storitve, ki pa v praksi zahtevajo še veliko organizacijskega usklajevanja. Kolbl pravi, da bodo kmalu izvajali storitve, ki so vezane na pravico uporabnikov do oskrbovalca družinskega člana.
»Ob tem poudarjamo, da se nov sistem dolgotrajne oskrbe v Sloveniji še vzpostavlja in usklajuje v praksi, smo v prehodnem obdobju, ki je predvideno do konca septembra 2026. Na ravni države je razvidno, da se sistem uvaja postopno in da izvajanje v domačem okolju za zdaj še ne poteka v obsegu, ki bi že v celoti odgovoril na vse potrebe prebivalstva.«
Kolbl je priznal, da se tako kot večina izvajalcev tudi oni srečujejo z velikimi izzivi pri zagotavljanja kadra. »Največji izziv je pridobivanje in dolgoročno zadržanje zaposlenih za delo na terenu, saj gre za zahtevno, odgovorno in logistično razpršeno delo,« je opisal. Nadalje dodaja, da jih obremenjujejo tudi administrativni postopki, kritično pomanjkljiva digitalizacija pri izmenjevanju podatkov med izvajalci, centri za socialno delo in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
»Da bi vsi pri nas trenutno čakajoči na vključitev v dolgotrajno oskrbo na domu prišli do te storitve v obsegu, kot jim je priznan z odločbo centra za socialno delo, bi že zdaj po naši oceni potrebovali dodatnih 29 socialnih oskrbovalcev. Pri čemer je dejanska potreba odvisna od nadaljnjega naraščanja števila uporabnikov, ki jim bodo pravice do dolgotrajne oskrbe še priznane, in geografskega območja izvajanja,« pojasnjuje vršilec dolžnosti direktorja, ki priznava, da bo zagotavljanje ustreznega kadra ostalo največji sistemski izziv.
»Težave so strukturne narave in so posledica demografskega upada delovno aktivnega prebivalstva, visokih psihofizičnih obremenitev pri delu na terenu ter plačne in zaposlitvene nekonkurenčnosti.«
V DS Rakičan še pravijo, da je dolgotrajna oskrba na domu za uporabnike in svojce pomembna pridobitev, saj pomeni korak k temu, da ljudje ob večji potrebi po pomoči lahko čim dlje ostanejo v domačem okolju.
»Menimo, da je temeljna usmeritev sistema pravilna, vendar bo njegova dejanska dostopnost za ljudi odvisna predvsem od tega, kako hitro bo država zmožna odpraviti operativna ozka grla pri izvajanju. Ključne odprte teme v sistemu, ki jih bo morala država interventno rešiti, da bi ljudje dejansko prišli do storitve, so počasni postopki, omejen obseg storitev na domu, kadrovska kriza in še ne povsem poenotene operativne rešitve v sistemu,« sklene Kolbl.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
