V polni lendavski sinagogi so pred kulturnim praznikom odprli razstavo likovnih del Rajka Stuparja, ki ga številni poznajo predvsem kot gledališkega igralca, pisca gledaliških besedil, prvega vodjo JSKD OI Lendava, izjemnega ljubitelja in podpornika kulture, neumornega naravovarstvenika in humanitarca, le redki pa vedo kaj tudi o njeni prvi ljubezni, likovni umetnosti. V uvodu je zbrane nagovoril direktor Galerije - Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner, razstavo z naslovom Spomini pa je strokovno predstavil umetnostni zgodovinar Franc Obal.

Maja Hajdinjak

Več ustvarjalnih ciklov

Stupar je leta 1973 diplomiral na AGRFT na oddelku dramske igre, v Lendavi, kamor se je preselil iz rodnega Krškega, pa je nato vodil in organiziral ljubiteljsko kulturo. Tudi sam je razstavljal svoja dela na številnih razstavah, med drugim na pregledni razstavi pomurskih likovnih ustvarjalcev leta 1980, s katero je bila odprta novozgrajena galerija v Murski Soboti. Iz tega časa so znane njegove slike s podobami obmurskega sveta in Lendavskih goric, ki odražajo angažiran odnos proti propadanju viničarskega naselja Ujtamas, posebej njegovih arhitekturnih, etnografskih in tehnološko enkratnih gradenj zidanic, vinskih kleti, ki so počasi propadale, ugašale in izginjale. V teh delih se občuti Stuparjeva angažirana drža, ki opozarja in kaže na škodljiva dejanja onesnaževanja narave in drastičnega posega vanjo pri preoblikovanju porečja reke Mure s takrat načrtovanimi elektrarnami na njej.

Maja Hajdinjak

Aktualna razstava predstavlja Stuparjeve risbe, karikature in skice, pa tudi nekaj slik. Najzgodnejša dela so nastala že v avtorjevi rani mladosti v letih 1960–1965. Prvo njegovo delo z naslovom Slutnja v tehniki olja na žaklovini predstavlja stopajočega mladeniča, ki v zgodnjem jutru leta 1963 koraka po zamegljeni poti mimo župnijske cerkve v Krškem. To leto je namreč napovedovalo človeško katastrofo, morebitno atomsko bombo med velesilama ZDA in Sovjetsko zvezo, do česar pa na srečo ni prišlo. Na prvih risbah so upodobljeni avtorjevi stari starši, oče, mati, strici, sorodnikov, vojaške osebe, prijatelji, otroci … v posameznih portretih ali tudi v manjših skupinah ob omizjih. Temu obdobju sledi obdobje, povezano s prvimi resnimi urami učenja v gimnaziji pri profesorju Miroslavu Kuglerju, ki je Stuparja navdušil za zgodovino likovne umetnosti in spoznavanje tehnik akvarela, linoreza, litografije, na domu akademskega slikarja Zorana Didka pa je spoznal osnove oblikovanja.

Maja Hajdinjak

Sledijo dela iz obdobja študija na AGRFT, v katerih je opazna rahla karikatura upodobljenih študijskih kolegov, opremljena pa so s podnapisi, miselnimi fragmenti opažanj in razpoloženj njihovih značilnosti, ponekod z zbadljivimi humorno občutenimi izrazi tako avtorja kot tudi upodobljencev. Dela iz cikla Službovanja so nastajala od leta 1974 naprej, v njih pa je avtor poudaril določene vidne telesne značilnosti upodobljencev. Med njimi prepoznamo avtorjeve sodelavce Ferija Szaboja, Franca Žižka, Sandorja Sunyogha, Ferenca Kiralya, Jožeta Humra, Vladimirja Kocjančiča in številne mentorje, pa tudi pomurske podjetnike Boža Kuhariča, Aleksandra Podlunška, Stanka Polaniča, Jožeta Srako, Bojana Rožmana, Romana Buzetija, Bojana Korošca in druge. Od mnogih upodobitev članov družine, nastalih od leta 1972 naprej, pa izstopajo skorajda žanrske podobe v branje zatopljene žene Alenke in dveh sinov.

Maja Hajdinjak

»Risbe, karikature, skice in portreti Rajka Stuparja odkrivajo slikarjevo intimno občuteno poetiko risarske umetnosti, v kateri so ujete fiziognomske in psihološke podobnosti zunanjih videzov in notranjih značilnosti upodobljencev. Njegove upodobitve so brez vseh teženj po kritičnosti ali omadeževanju tendenc jeze, strahu, škodoželjnosti, sovražnosti … V njih je preprosto uspel upodobiti ljudi v milini človečnosti njihovega duha, izžarevanju njihovih notranjih duhovnih stanj, in to tako članov svoje družine kot kolegov igralcev, sodelavcev, članov Lions kluba, prijateljev, znancev … Umetniškega dela so komentar videnega, so optimistične in praznične stvaritve, ki izkazujejo estetski čut meditativne ustvarjalne osebnosti svobodomiselnega, rahločutnega, predvsem pa resnicoljubnega, družbeno angažiranega človeka,« je še povedal Franc Obal.

Maja Hajdinjak

Aforizmi v odsevu časa

Ob likovnih delih je bila na dogodku predstavljena tudi Stuparjeva knjiga aforizmov z naslovom Aforizmi v odsevu časa. Zbranih je 265 aforizmov, ki so obogateni z avtorjevimi ilustracijami, kot je povedala Olga Paušič, pa je vrednost zbirke v njeni zasnovi. Aforizmi so namreč zapisani v dveh jezikih, slovenskem in madžarskem. Stuparjeve iskrive satirične misli v obliki aforizmov kritično ošvrknejo področje kulture, kritiko, samokritiko, posledice dejanj, korupcijo v družbi in številne življenjske resnice. Nastavljajo torej zrcalo družbi, kar je poslanstvo umetnikov in umetnosti v celoti. Nekaj aforizmom je bilo na dogodku moč prisluhniti, program pa sta s pesmijo in glasbo obogatila tudi Boštjan Rous in Luka Ščavničar.

Maja Hajdinjak