Projekt je bil odlična priložnost za medpredmetno in medrazredno povezovanje, razvijanje ustvarjalnosti ter spoznavanje kulturne dediščine različnih evropskih narodov.
Njena dela je mogoče videti tudi na spletni strani in družbenih omrežjih pod imenom Diarsanima
V pokrajini ob Muri možen ogled razstav, obisk predavanja in ogled filma
Omar Naber ima prekmurske korenine.
V torek zvečer so v galeriji Business Point Art v Murski Soboti odprli razstavo slik Sabine Šinko, v katero so se pridružili vrsti dogodkov ob slovenskem kulturnem prazniku.
Lidija Behek Kramar je s pomurskim tednikom povezana že pet desetletij, za branje jo je navdušil pokojni oče.
Tokrat je na Vestnikov kavč sedel eden najprepoznavnejših dramskih igralcev iz Pomurja, član SNG Drame Maribor Vladimir Vlaškalić.
Simpatična Lendavčanka je uradno prevzela nov avtomobil.
Andreja Bitenc je prejela največ glasov.
Zavod ustvarjalno srce tudi letos izbira kvačkarico leta.
V soboto zvečer so si gledalci v SNG Maribor ogledali podelitev 26. boba leta - po mnenju bralcev časnika Večer in širše slovenske javnosti najboljše izjave, objavljene v preteklem letu v Večeru.
V obdobju reformacije je bila Lendava literarno in versko središče zgodovinske Zalske županije.
S Porabjem je bil povezan več desetletij.
Iz skromnega razstavišča se je razvil v moderno ustanovo
Kulturno društvo Rogašovci je pripravilo veseli popoldan.
Ta teden med 20. in 24. januarjem že desetič poteka Teden pisanja z roko
Kot smo že pisali, so sinoči v Radencih okronali 28. vinsko kraljico. Krono so nadeli Nini Polanec iz Jablanec pri Zgornji Koreni, ki sodi v vinorodno deželo Podravje in največji vinorodni okoliš Štajerska Slovenija. Prinašamo vam še nekaj utrinkov, ujel jih je naš fotograf Jure Zauneker.
Prekmurski komik Andrej Bakreni je tretjič postal očka.
Krono so nadeli 24-letni Nini Polanec iz vinorodne dežele Podravje.
V Galeriji Murska Sobota so odprli prvo letošnjo razstavo, ki bo na ogled do 14. marca. Gre za razstavo slik Mirsada Begića, čigar ogromen opus zajema plastike malih dimenzij, javne spomenike in risbe. Kot je povedal kustos razstave Robert Inhof, so ravno risbe tisti del Begićevega opusa, ki je najbolj obsežen, a širšemu občinstvu hkrati tudi najmanj znan. Ob razstavi je izšel tudi promocijski katalog, uredila ga je Špela Stramšek, marca bo izšel še obseženjši katalog s študijo Begićevega dela, ki jo je napisal Inhof. Več o razstavi v naslednji številki Vestnika, 30. januarja.
