Robert Balen/Večer

Sistem je tako »zaciklan«, da se kar čudim, pravi sicer štajerski poslanec Darko Krajnc, ki pa je tudi pomurski, saj že več kot desetletje živi v Lendavi. Meni, da je vlada vseeno veliko naredila, in pri tem izpostavi plačni sistem. Črvičijo ga korupcija in negativizem, koalicijska nagajanja in opozicijska brutalnost.

Čeprav še niste dopolnili 50 let, ste že izkušen politik, ki se je preizkusil v različnih funkcijah. Vam je žal, da ste postali poslanec in ali so se uresničila vaša pričakovanja?

»So trenutki, ko mi je žal, predvsem zaradi načina dela v politiki. Definitivno sem se zavedal, v kaj se spuščam, hkrati pa sem imel velika pričakovanja, ideale, da bomo stvari hitreje spremenili, a je sistem tako grozno 'zaciklan', da se kar čudim. Zdi se, da 30 let ni nihče nič premaknil. Občutek imaš, da je vse narobe, ker samo rešuješ probleme, ob nenehnih bojih med opozicijo in koalicijo pa moraš imeti jekleno voljo.«

Take zmage, kot je bila aprila 2022, še ni bilo, zaradi česar so ljudje pričakovali spremembe. Kaj sta po vašem največja zmaga in največji poraz te koalicije?

»Največja zmaga je stabilnost delovanja države, sprejemamo proračune, država deluje normalno, dobro smo se odzvali na težave, kot so naravne katastrofe, imeli energetsko krizo, dve vojni, kar vse vpliva tudi na Slovenijo. Gospodarstvo je uspešno, del tega so tudi vladni ukrepi, tako da ko včasih z distance primerjaš Slovenijo z drugimi državami z orodji, kot je Eurobarometer, vidiš, da ni slabo. Me pa črviči stanje na področju korupcije, saj s štrlečimi primeri, kot so Snežič in podobni, ki se norčujejo iz države, kot da ta ne more ali ne zna nič narediti kljub kupu zakonodaje. Upam, da jo bomo vendarle naredili bolj učinkovito.«

Po čem si bodo ljudje zapomnili Golobovo vlado in rekli: »To je pa ta vlada naredila«?

»Po prenovi sistema plač. Sicer zelo nerad govorim o reformah, ker ljudje pričakujejo, da boš vse obrnil na glavo, ampak tudi reforma zdravstva se dogaja s posamičnimi zakoni, počasi spreminjamo stvari, je pa res, da imaš tu velike nasprotnike, kup interesov, lobije, od gradbenega do nabavnega v zdravstvu, digitalnega, to je prav neverjetno. Zdravniki, recimo, stavkajo ves mandat te vlade. Pa je bil Fides edini, ki je dobil povišanje v vseh 15 letih, ko je vse drugo v javnem sektorju stalo, bilo 'zazujfano' od 2012. Včasih je kar krivično, da se reče, da ta vlada ne naredi nič. Res pa je, da smo reforme napovedali širokopotezno, nato pa ugotovili, da se ob hitrem načinu zaletiš v zid. Plačna reforma je definitivno ljudem spremenila življenje na boljše in še ga bo. Skoraj 28 tisoč ljudi je do sedaj bilo pod minimalno plačo, mi pa smo poskrbeli, da bo zdaj izhodiščna plača minimalna plača. Plačna reforma bo stala 1,4 milijarde evrov, 126 milijonov samo to, da smo določenim poklicem premaknili plačo na minimalno.«

Osebni arhiv

Kaj pa skrajšanje čakalnih vrst? Ne moreš do zdravnika, ljudje to govorijo na podlagi tega, kar vidijo ...

»Čakalne vrste so fenomen nepreglednosti in nepovezanosti baz, celo nevestnosti številnih pacientov, ki na termine ne prihajajo. Podobna je fama o več kot 100.000 ljudeh brez izbranega zdravnika, ki traja že 20 let. Vsak človek dobi oskrbo, celo za tiste brez zavarovanja se poskrbi. Rešitve sprejemamo postopoma, saj je v sistemu ogromno ovir in nasprotovanj. Vsak pa ščiti svoj ceh.«

Ko ste šli v politiko, ste zapisali, da ste kandidirali tudi zato, ker v družbi opažate sovraštvo, nestrpnost, žalitve, negativizem. Kaj naj si, ko to gledajo, mislijo ljudje, ki si pošteno služijo kruh ali pa težko živijo?

»To me še vedno boli, zato v politiki trpim. To je igra posameznikov, v parlamentu jih je od 10 do 15, ki nastopajo brutalno, masakrirajo kolege, pa tudi druge, ki niso v parlamentarnem kotlu, hkrati pa ne razumem, da mediji raje poročajo o tem, ko nekdo nekomu reče, da je bedak, ali o tem, da ima predsednik vlade mlado ljubico, argumentirane razprave pa ostajajo v ozadju. Zanimiv postaneš šele, če si do drugega piker, žaljivo nesramen.«

Zagotovo vsi opazijo, če prestopiš v drugo stranko, kot se je to zgodilo v primeru Tineta Novaka. Je to za vas izdaja ali svobodna odločitev svobodnega posameznika iz Svobode?

»Nekdo je rekel, da se Slovenci naslajamo ob izdaji, sovražimo pa izdajalca. Do Tineta sovraštva ne gojim, dopuščam, da je obupal zaradi kakih prizadevanj in da računa, da bo drugje iztržil kaj več, a hkrati to težko razumem, ker če si v največji vladni stranki, verjetno kaj lahko premakneš. Zase lahko rečem, da bomo zakon o izvajanju rejniške dejavnosti pripeljali do konca, določene rejniške družine bodo tudi nekaj materialno pridobile, predvsem pa bodo imele olajšano delo z otroki, za kar se kot socialni delavec zelo trudim. Tudi zakon o psihoterapiji je v končni proceduri, tudi nad zakonom o odvzemu premoženja nezakonitega izvora še nisem obupal.«

Ste pripadnik teorije, da je Logar dogovorjen z Janšo, ali pa je suveren in se ga vsi po malem bojijo?

»To je kot športna stava, dejansko bo šele po volitvah, če se bo Logar prebil v parlament, jasno, ali je satelit ali samostojen in pripravljen pogledati čez sredino. Tako ostra razdelitev, kot jo imamo v Sloveniji, nikakor ni dobra za prihodnost države, morali bi imeti neko povezavo prek polov. Sem pač idealist, a hkrati realist, ker vidim, da tudi ko se poskusiš z nasprotno stranjo nekaj dogovoriti ali z njo sodelovati, je to zelo težko, ker te takoj nekdo spodnese. Pri spremembi ustave, na primer, za katero je pobuda prišla s strani Nove Slovenije, so na koncu oni tisti, ki bolj kot ne odstopajo od tega, da bi ustanovili pokrajine. Za ustavno večino potrebuješ 60 glasov in na koncu ima vsak svoje igre, prek katerih žal nikoli ne gre. Očitno so povezave v ozadju premočne, dejansko ne vem, kdo je sposoben preseči to levo-desno delitev. To ne bo tisti, ki bo o tem zgolj govoril in se presedel v sredino, ampak bo očitno morala priti politična situacija, ki bo državo prisilila v sodelovanje prek pola.«

Robert Balen/Večer

Vidite Gibanje Svoboda in Demokrate v potencialni koaliciji?

»Definitivno ne bi zapiral nobenih vrat, ker mislim, da je treba sodelovati tudi prek sredine, pa naj bodo to Demokrati, Vesna ali kdo tretji. Treba je imeti korektne odnose, ker če si z vsemi povsem skregan, težko dosežeš sodelovanje. Saj tudi v naši koaliciji ni vse rožnato in idealno, res pa je, da bistvo te koalicije držimo pokonci poslanci Svobode. Zdaj nas je 39, na nas temeljijo večinoma vsi kvorumi in moramo vedno biti zelo pragmatični, da stranke koalicije dobimo zraven, ker včasih vsak po svoje solira. Bližje so volitve, težje je.«

Katera zgodba vas je najbolj zbodla?

»Zgodba Litijska pa še kakšna, v katero so vpleteni uradniki znanih političnih barv, je zagotovo taka. Tu govorim o opozicijskih barvah, pa tudi kateri koalicijski. Ve se, kateri so dolgo v zgodbi in so etabliranci, oni so že dolgo tam. Tudi novinci vedno poslušamo, češ da nimamo pojma, ker oni so pa etablirane stranke. To je problem ozadij, uradnikov, javnih uslužbencev, ki so bili politično imenovani, velikokrat brez konkretnih znanj in formalnih pogojev, pa se zdaj valjajo po ministrstvih in po državnih organih in zadaj kuhajo zgodbe. To so naveze, o katerih je Erik Brecelj dobro povedal v televizijski oddaji – da imamo problem, saj ko prideš na ministrstvo za zdravstvo, je en hodnik za kadre SDS, drugi hodnik pa za SD in ne moreš nič spremeniti, ker so zabetonirani. To nas vleče navzdol. Če na eni strani ministrica sprejme odgovornost in odstopi, tisti, ki so pripravljali dokumentacijo, ki so izvzeli fotografije, ki so falsificirali cenitev, pa so to zapriseženi cenilci, prav tako državni uradniki, ki so odgovorni za področje investicij, ne letijo iz službe, ampak so premeščeni na podobno delovno mesto z enako visoko plačo – to zame ni nobena kazen. Pričakujem, da bomo zakon o javnih uslužbencih kmalu odprli do te mere, da bo tudi v javnih službah drugače.«

Kot študentski politik ste se ukvarjali z mladimi. Smo mlade v tej državi zanemarili?»Generalno so za mlade razmere težke, sploh njihova osamosvojitev, zato se je koalicija lotila tudi izziva obdavčitve nepremičnin, s katero bi mogoče lahko pognali v funkcijo prazne nepremičnine, ki so zgolj speče premoženje, pa tudi, kako mladim približati najemna stanovanja ali nakup. Študentska prehrana je bila vedno doplačljiva, znesek se povečuje, ker so stroški obrokov višji, za študente v Ljubljani in na Primorskem so težava postelje, medtem ko je Maribor te zadeve zelo dobro uredil, tam skoraj ni pomanjkanja, študentski domovi so dograjeni, sanirani. V Ljubljani smo z ministrom za visoko šolstvo ohranili akademski kolegij kot študentski dom, kjer sem kot študent bival, da smo ga kupili od občine za zagotovitev skoraj 300 postelj. Gre za dograditev po projektu Baragovega semenišča, ki ga je Plečnik naredil že leta 1938.«

Bili ste šef Stranke mladih – Zeleni Slovenije. NEK 2, da ali ne?

»Osebno nisem navdušen nad to rešitvijo. Menim, da bi morali več vlagati v obnovljive vire energije in v učinkovito rabo energije. Danes vsi govorimo, kako je elektrika draga, po drugi strani pa nihče več ne ugaša luči doma, če gorijo brez potrebe. Nekoč smo bili vsaj kregani za to. Razmišljati je treba tudi o varnostni komponenti, mogoče bodo v nekaj letih v pogonu kakšni manjši jedrski reaktorji.«

Kako vidite medijsko krajino? Vaša vlada je zakon o medijih sicer pripravila, a bojim se, da bo tudi ta sicer dragocena pomoč, ki jo zdaj naslavlja ministrstvo za kulturo, prepozna in krepko prešibka.

»Mediji so gradniki javnega prostora in so družbena realnost. Zavedam se, da imajo pomembno vlogo v družbi, a takoj ko jim država želi pomagati, smo priča napadom, da gre za paradržavno financiranje medijev, ki bi potem služili oblasti in tako dalje. Definitivno vidim v tem, kar je prinesla moderna doba z digitalizacijo, ko je vsak svoj medij in je v sekundi lahko v orbiti, problem sodobnega sveta, saj so s tem v orbiti tudi dezinformacije, laži in manipulacije. Včasih se nepreverjenih informacij ni smelo objaviti, in če se je pokazalo, da so napačne, je nekdo za to odgovarjal. Tudi z vidika lastništva medijev so stvari velikokrat sporne, če se lastniki na to ne spoznajo in so potem mediji njihovi ujetniki. Bi si pa želel medijev, ki bi skrbeli, da se čim več resnice sliši v javnosti, in bi pomagali soustvarjati bolj optimistično vzdušje v družbi, ker ne glede na to, da je kritičnost potrebna, se mi zdi, da smo zapadli v družbeno histerijo negativizma, ki pride do ljudi po vseh kanalih. Hvala bogu še imamo medije, ki te stvari kljub temu še držijo v nekem ravnovesju.«