Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je vlado pozvala k ponovnemu zagonu obrtnih dejavnosti, ki so ustavljene že več tednov, nekatere pa že več kot mesec dni. S tem bi po njihovem mnenju ustavili širjenje okužb, do česar zdaj prihaja pri delu na črno. Kot so še zapisali v svojem pozivu vladi, se ne strinjajo z ugotovitvami raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), po kateri naj bi se virus najbolj širil na delovnih mestih. Te ugotovitve namreč po njihovem mnenju temeljijo na izjavah zaposlenih, ne pa na izjavah delodajalcev. »Dejstvo je, da se okužbe širijo na zasebnih druženjih in pri opravljanju storitev na črno, ki so zaradi zaprtja v polnem razmahu. V naših podjetjih in obratovalnicah pa upoštevamo stroge zaščitne ukrepe in je tveganje za prenos okužb minimalno,« ob tem poudarja predsednik OZS Branko Meh. Predlagali so ponovno odprtje frizerskih in kozmetičnih salonov ter podobnih dejavnosti, saj se, kot pišejo, ravno na tem področju dogaja največ dela na črno. Prizadevajo si še za odprtje vrtnarij, cvetličarn, manjših specializiranih trgovin, kemičnih čistilnic in pralnic, avtopralnic, usnjarske in tekstilne dejavnosti, zlatarske in urarske dejavnosti, avtošol ter računalniških servisov. Predlagali so še, da se pri izjemah za gradbeno dejavnost dodajo dela na zunanjosti objektov. Gostincem pa bi morali po mnenju OZS omogočiti, da bi zaokroženim skupinam delavcev postregli topli obrok.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Znanih je več podrobnosti o pretepu na soboški tržnici
Dve osebi sta iskali pomoč v regijski bolnišnici.
Nekateri najemajo kredit za plače
Tudi Vlado Mandič, predsednik soboške območne OZS, ki ima 546 članov, opozarja, da je preživetje obrtnih delavnic v regiji ogroženo zaradi dolgotrajnega zaprtja. »Večina storitvenih dejavnosti, od frizerskih salonov in pedikur do urarstva, se lahko izvaja tako, da je v poslovnem prostoru največ ena stranka naenkrat ali pa ena stranka na 20 ali 30 kvadratnih metrov površine obrata. V velikih trgovskih središčih pa se ljudje gnetejo drug poleg drugega. Zato vlado pozivamo, naj začne čim prej odpirati obrtne dejavnosti.« Posledice ustavitve dejavnosti in zaprtja lokalov se po Mandičevih besedah v regiji že kažejo. »Nekateri so primorani pošiljati delavce na zavod in najemati kredite za plače. Prva pomoč za fiksne stroške pa se obeta komaj januarja. Težko bo potem vse skupaj začeti in postavljati na noge. S terena dobivamo številne pozive naših članov v različnih dejavnostih, ki imajo do pet zaposlenih in nas sprašujejo, kako bodo lahko delali naprej. Trenutno ne morejo sprejemati strank, kar pomeni, da nimajo dela, stroški pa se jim večinoma zvišujejo. Večinoma gre za lastniške lokale, za katere najemnine niso pokrite.«
Kot je znano, je vlada v sklopu šestega protikoronskega svežnja ukrepov (PKP6) sprejela tudi kritje fiksnih stroškov, a bo ta pomoč podjetnikom nakazana komaj 20. januarja za nazaj. »Bomo videli, kolikšna bo ta pomoč in ali bo pravočasna, saj položnice za kurjavo, elektriko in odvoz odpadkov prihajajo brez premora, sledijo opomini in izvršbe. Obrtniki imajo zaradi tega velike težave,« še pove Mandič.
Sekretarka soboške območne enote zbornice Jožica Gergorec pojasnjuje, da obrtniki ne zmorejo spremljati vseh naglih sprememb, ki zadevajo njihovo poslovanje, zato se veliko obračajo na zbornico, ki se je v teh časih po njenem mnenju pokazala za veliko oporo za člane. »Trenutno jih najbolj zanima, kdaj se bodo začeli sproščati ukrepi, prav tako jih zanimajo podrobnosti iz že sprejetih ukrepov.«